oklepnike za Slovensko voj-sko dobavljala Sistemska tehnikain ne finska Patria. Po neuspehuna ministrstvu za obrambo je bil,ko je govoril o koroškem oklepni-ku, vidno osebno prizadet. Morda tudi zato, kerje vzačetku devetdesetih prevažal orožje za Slovenskovojsko in tako stal ob boku tistim osamosvojiteljem,ki mu danes nagajajo s svojih političnih položajev.Pavček, ki bo konec meseca prekinil delovno raz-merje na Viator & Vektorju ter se kot predsednikupravnega odbora ukvarjal samo še s strategijorazvoja družbe, zagotavija, da so neuspeh preboleliin se uspešno borijo naprej za posel v tujini.Ste v skupini Viator & Vektor že prilagodili plače visokiinflaciji?Da. V povprečju se bodo stroški dela na letni ravnipovišali za 11 odstotkov.Koliko znaša povprečna plača vašega tovomjakarja?Povprečna plača v našem podjetju je 1300 evrov.Vsak voznik pa prejme tudi nadomestila, kot sodnevnice in podobno, v višini okoli 900 evrov netomesečno. Poleg tega voznikom plačujemo benefid-rano delovno dobo, kar znese dodatnih 4,2 odstotka bmto plače. Z januarjem 2008 pa smo pristopili kprojektu prostovoljnega dodatnega pokojninskegazavarovanja.Je razlog, da veliko delodajalcev noče zvišati plač, vtem, ker čakajo na izid pogajanj s sindikati?Po podatkih Združenja delodajalcev Slovenije in GZS je več kot 75 odstotkov podjetij v Slovemji žedvignilo plače za več, kot so zahtevali sindikati.Preostala podjetjaplač niso dvignila zaradi ekonom-skih razlogov, saj jim rezultati tega ne dopusčajo.Glede napovedane splošne stavke sem prepričan, dani potrebna. Poraja se mi občutek, da nekaterisindikalisti ne stremijo k cilju, da bi se s pogajanjidoseglo čim več, ampak k temu, da bi stavka vvsakem primeru bila.Je splošno stavko, napovedano za 12. marec, šemogoče preprečiti? (od zaključku redakcije so pogaja-nja med delodajalci in delojemalci še potekala, op.ur.)Na življenje gledam optimistično. Po pogovoru ssmdikalnimi zaupniki bi rekel, da ta možnost obsta-ja, toda na podlagi informadj, ki }ih imam, ocenju-jem, da stavka 12. marca bo. Je že znano, koliko škode bo splošna stavka povzročilagospodarstvu?Na GZS smo poskušali izračunati škodo, vendarnam m uspelo. Ge bo do stavke prišlo, bo to interes-na stavka, zato delavd, ki se je bodo udeležili, nebodo prejeli plačila. Po podatldh, ki smo jih zbrali naGZS, se večina delavcev stavke ne bo udeležila,ampak bodo v njej sodelovali predvsem sindikalnizaupniki. Preseneča me zlasti, da sindikad, medtemko se pogajamo za višje plače, grozijo s stavko, ki jesicer njihovo legitimno, vendar skrajno sredstvo vboju za delavske pravice.Kaj bi pomenila uresničitevstavkovnih zahtev?Brez dvoma bi se porušila plačna razmerja. V stav-kovnih zahtevah sindikati mešajo zahteve po dvigihza minulo m letošnje leto ter regres. V pogajanja zaplačno politiko v letošnjem letu bi se morala polegsmdikatov m delodajalcev vključiti tudi vlada. Kernam je v pogajanja ni uspelo pritegniti, sem razočaran. Ko se pogovarjamo o ekonomskih kriterijih, sesicer strinjam z vlado, da se ne vključuje v pogajanja,po drugi strani pa bi se lahko vključila z raznimiukrepi, saj gre nenazadnje tudi za sociahie transferje.Določenim podjetjem ali celo panogam, ki zaradislabih poslovnih rezultatov ne moreio izplačevati Ob očrtkih o visoki inflapiji se vlada rada pohvali zvisoko gospodarsko rasljo. Ima gospodarska rast vSloveniji zdrave temelje?0 zdravih temeljih se zadnje čase veliko govori.Treba je poudarid dvoje. Že sredi lanskega leta smona GZS opozorili, da se ekonomski dogodki v Evropiin ZDA v slovenskih bilancah za leto 2007 še ne bodoodrazili. Zaradi naraščajočih obrestnih mer bodo naprimer višji stroški kapitala v bilancah vidni šeleletos. Bojim se, da se bo kmalu pokazalo, da smogospodarsko rast financirali z zadolževanjem v ob-dobju, ko morda to ni bilo potrebno. Medtem ko jebila Slovenija pred tremi, štirimi leti zadolžena vvišini 12,13milijardevrov,znašadanesdolgokoli35milijard evrov.Težava je, da se okoli dve tretjini blaga in storitevprodata na tujih trgih, kjer višjih stroškov zaradiinflacije ne priznavajo. Nasprotno, v sektoijih, ki soizjemno propulzivni, na primerv dobavi avtomobil-ski industriji, vsako leto zahtevajo celo znižanjestroškov za komponente.Stojan Petrič, predsednik uprave Kolektorja Group, jenedavno v pogorom za Objektiv opozoril, da je stoven-ska dodana vrednost nizka, da premalo vlagamo vrazvoj, da se soočamo še s potencialnimi možnostaninegospodamih odločitev države ter da se bpji prihod-nosti, ko bo treba konkurirati industriji oziroma razvojuiz ekonomskega okolja, kjerje vhodni strošek bistvenonižji kot v Sloveniji.Ali vas stobi, da se gospodarstvopreveč ukvarja s posledicami političnih odločtev na-mesto z resnimi razvojnimi problemi?Da.Že zaznavate zastoj v razvoju?Ne bi rekel, da gre ravno za zastoj, me pa resnoskrbijo vprašanja, ki ste jih omenili. Iz zgodovine jeznano, da smo Slovend iznajdljivi, pridni, marljivi,izobraženi. Toda vedno smo močni samo, ko smoenotni, ko stopimo skupaj. Ena od sijajnih potez vbližnji preteklosti je bila osamosvojitev Slovenije, kije bila zahtevna v polidčnem, še tezja pa v gospodar-skem pomenu. Čeprav smo izgubili jugoslovanskotržišče, se je gospodarstvo brez vidnih pretresovpreobrazilo, tako da lahko danes okoli dve tretjiniproizvedenega blaga izvozimo na zahtevne trge.Uspeli smo, ker smo bili ne glede na političnopripadnost takrat enotni.Slovenija ima izjemno geostrateško lego. Se je naprimer logistični sektor, katerega del je vaše podjelje,zmožen poenotiti in si s skupnimi močmi odrezati večjizaslužek na evropskem trgu?Velika napaka bi bila, če bi pustili, da bi blago zaslovenska podjetja vozili tujci. Ne glede na lastniškostrukturo bi bilo v Slovemji treba povezati logističnapodjetja. S tem ne mislim na lastniško, ampak višjih plač, bi namreč ravno država lahko izboljšalafinančni položaj in jim s tem zagotovila obstoj.Govorite o predlogu, ki ste ga lani poleti predstavilivladi, namreč, da bi sprejela ukrepe, s katerimi biizboljšali položaj socialno najšibkejših delavcev, vendarbi bili hkrati davčno nevtralni?Da. Predlagali smo olajšave za najnižje davčne razre-de, kar bi lahko država zelo enostavno uredila. Vdoločenih dejavnostih, kjer imajo zaposleni nizkeplače, poskušamo namreč dvig plač doseči na dmgnačin.NaprimervMuri?Na GZS nismo poklicani, da komentiramo rezultateMure, zato o njej ne morem govoriti. Za tekstilnoindustrijo pa bi lahko rekel, daje v težkem položaju.Težave bi lahko nastopile tudi v lesni mdustriji. Vnjej namreč ostajajo velike anomalije. Namesto da biproizvajali končne izdelke, hlodovino izvažamo vItalijo.Ste od vlade dobili odgovor na vaše predloge?Ne. Dialog teče le na ravni sodalnih partneijev inekonomsko-socialnega sveta. Zadnji zaplet se jepojavil, ko so predstavniki delodajalcev in GZSskoraj zapustili sejo ekonomsko-sodalnega sveta,ker na dnevni red ni bil uvrščen problem infladje,čepravje ta glavni razlog za zahteve po dvigu plač.Se vam zdi, da vlada preveč popušča sindikatom insocialnemu partnerstvu, sočasno pa zanemaija delo-dajalce? Kakšen je vpliv kompromisov, ki jih je vladasklenila v zadnjem času?V tem trenutku zelo majhen, v prihodnosti pa bodoučinki zelo veliki. Strinjal bi se, da vlada prevečpopušča sindikatom. poslovno povezovanje. Luka Koper, Slovenske žele-znice, Intereuropa, Viator & Vektor in številni manj -ši prevozniki bi lahko zdruzeno nastopali na trgihsrednje m vzhodne Evrope. V bazenu Češke inSlovaške so v zadnjem času šdrje svetovni avtomo-bilski proizvajald razširili proizvodne zmogljivostiza milijon vozil. Komponente za ta vozila je treba vbazen pripeljati, iz njega pa odpeljati vozila. Sloven-ska podjetja bi lahko pri tem odigrala pomembnoviogo.Zakaj pa ne pride do takšne povezave? Se direktorjimed sabo ne morete dogovoriti? Bi potrebovali vladoali GZS, da vas združi?Pomembno vlogo bi lahko odigrala GZS. Ob zad-njem obisku parlamentame skupine iz Slovaške naGZS smo se o tem konkretno pogovarjali. Slovaki sobili navdušeni nad našim predlogom. S kolegi izslovaške gospodarske zbomice bomo sestavili po-nudbo, potem pa bomo v Sloveniji poskušali obliko-vati logistično združenje.Težkoje veijeti, da bi se lahko, na primer, za skupninastop dogovorila s predsednikom uprave IntereuropeAndrejem Loušinom. Nenazadnje tekmujeta, kdo bona trgu prvi.Viator &Vektor ne tekmuje z Intereuropo, če pa kdotekmuje z našim podjetjem, je to njegov problem.Vsi, ki se ukvarjamo z enakim poslom, imamo boljali manj enake težave. Naj poudarim, da Viator &Vektor 90 odstotkovprihodkov ustvari zunaj Slove-mje. Pri določenih strankah, kot je na primer Re-nault, se srečujemo z Intereuropo, vendar Renaultne želi imed le enega prevoznika, ampak 42, ne leslovenskih. Res paje, da lahko dobiš vecji kolač, če sibolj kakovosten. ZIasti po akdvnostih Urada za varstvo konkurence protiPivovami Laško in njej prijateljskim dmžbam ter pospektakulami kriminalistični preiskavi proti trem grad-bincemsejevgospodarstvuokrepilstrahpredpoteza-mi vlade, pred maščevanjem politike. Se slovenskimenedžeiji upravičeno bpjijo nadzomih institudj inorganov pregona?Ne vem, zakaj bi bil strah upravičen. Ni potrebe, da bise kdo bal, razen če niso kje počeli traparij. Sam bi siželel urejenosti v vseh segmentih države, ne samo vgospodarstvu. Za primer vam bom opisal našozgodbo. Gre za nabavo vojaške opreme. Čepravje bilto takrat za nas velik šok, poslovni in človeški, vamzagotavljam, da smo neuspeh preboleli. Ne morem pa preboleti tega, da v Sloveniji kotvojaško skrivnost skrivamo karakteristike vozil 6x6in 8x8, saj so opisane v vsakem učbeniku. Nemorem sprejeti tega, daje vojaSka skrivnost karakte-ristika orožja, ki ga Izraelci predstavljajo na sejmu vGomji Radgoni, da ne govorim o tem, da ministr-stvo nagovarja osnovnošolce m srednješolce, najgredo pogledat orožje m simulirajo streljanje. Vojaš-ka skrivnost so celo protidobave slovenskega gospo-darstva, do katerih naj bi prišlo ob naročilu finskihoklepnikov.Vesel sem bil, da bo imelo tudi gospodarstvo koristiod nakupa vojaške opreme, toda ne vem, zakaj jevojaška skrivnost, koliko Fincev teče na smučehElana, koliko se jih savna v Rogaški in drugihslovenskih zdraviliščih, koliko Ijudi je bilo v Slovenijina novo zaposlenih zaradi izdelave oklepnikov... Pozagotovilih ministrstva za obrambo in ministra greza 320 neposrednih m 1920 posrednih zaposlitev...Na ta vprašanja bo nekoč treba odgovoriti. To bi bilokorektao, ne pa da se zavaja javnost pod krinkovojaške skrivnosd. Če bi živeli v takšnem vzdušju, da bi vladali korektni odnosi, me za prihodnost Slove-nije ne bi bilo strah.Neprestanostevstikuzgospodarstveniki. Kako na njihvpliva ta psihoza, ki seje pojavila, spraševanje, kdojenastednji na vrsti, da postane tarca države in njenihorganov? Ob tem, da ste menedžerji pred tremi leti, koje prišlo do zamenjave vladajoče politične opcije,začeli pospešeno graditi obrambne zidove in se zaraditega brez dvoma niste mogli toliko posvečati razrojupodjetij, kot bi se lahko.Presrečen bi bil, če bi vlada izpolnila program, ki gaje javno obljubljala ob svojem nastopu, to je hitrejšiin transparenten umik države iz gospodarstva. Kjerhiter umik ni mogoč, bi predlagal, naj se premoženjeprenese na Kapitalsko družbo. Vendar naj se ta vdružbah, ki dobro poslujejo, odpove upravljanju inzgolj pobira dividende.Na dan aretacij gradbincev ste dejali, da to škodujeugledu Slovenije, saj so bili ravno takrat na GZS naobisku tuji veleposlaniki. Kaj ste želeli reči? Da prega-njanje gospodarskega kriminala ni dobro za ugledSlovenije?Nikakor. Najprej sem se ogradil od policijskegapostopka, saj njegovih podrobnosti ne poznam.Komentiral pa sem, da gre za tri ugledne menedžer-je, ki vodijo ugledna podjetja s pomembnim tržnimdeležem v Sloveniji in tujini. Te tri Ijudi smo poslov-no kompromitirali, čeprav ni mogoče napovedati, ali bo prišlo do njihove pravnomočne obsodbe. Enood teh podjetij je, kot sem seznanjen, že izgubilo triposle, od teh enega v tujini. In to izključno zaraditelevizijskih posnetkov in fotografij na naslovnicahčasopisov. Tudi strokovnjaki zdaj opozarjajo, da biimena osunaljenih lahko v javnost prišla šele obbranju obtožnice na sodišču.Kako pa si razlagate rezultate javnomnenjskih raas-kav, ki so po aretadjah gradbenikov pokazale velikoizboljšanje rejtingovvladi in najvecji stranki SDS?Če so hišne preiskave na televiziji prikazane na taknačin, kot so bile v tem primeru, je reakcija Ijudipričakovana. Todajavnomnenjske raziskave so lah-ko že čez en mesec bistveno drugačne. Osebnomenim, da se politični kapital gradi na dolgi rokV kolikšni meri so za odziv Ijudi kriui menedžerii sami?Večina dizavljanov ŽM vsak dan tezje, hkrati pa se vjavnosti pojavljajo podatki o astronomskih plačah ne-katerih menedžeijev, tudi v podjetjih, ki ne ustvarjajovelike dodane wednosti. V zadnjem času pa smo pričeše pospešenim menedžerskim odkupom, ki so financi-rani z astronomskimi bančnimi pospjili.Delno se z vami strinjam. Toda vprašanje moraterazširiti s tem, kdo je kriv, da Ijudje vse težje živijo.Zgolj menedžerji ne. Spomnite se samo izjav nekate-rih flanovvlade o mflaciji izpredleta dni. Trdili so, dani razlogov za skrb, čeprav so strokovnjaki že takratopozarjali na nevamost narasčajoče inflacije. Najponovim, Slovemja lahko naredi uspešno zgodbosamo takrat, ko vsi stopimo skupaj za skupne cilje.Skupaj moramo delati na dolgi rok, ne na štiri leta.Ne morem sprejeti, da se nekdo skriva za abstraktni-mi, višjimi interesi.Kljub temu poglejmo samo vaš primer povprečendržavljantežko razume, dajeskupina manj kot 50 Ijudivečinska lastnica dmžbe, ki je imela konec leta več kot200 milijonov evrov sredstev. Preden ste lani izpeljaliprevzem, ste bili lastniki petine podje~a, za nadaljnjih45 odstotkov pa ste odšteli »zgolj« 22 milijonov evrov.Priprave na menedžerski odkup so trajale pet let, kosmo menedžerji kupovali delnice. V okviru mene-džerskega prevzema sem na primer osebno vzel preksvojega podjetja tri milijone evrovposojila. Skupnazadolženostvseh, ki smo sodelovali pri odkupuje 12milijonov evrov. Sicer pa je kapitala bistveno manjkot sredstev, ki jih omenjate. Zagotavljam, da smoprevzem izpdjali v skladu z zakoni, nikjer nismo šliniti do roba, skratka transparentno. Toda, ali tudi vaš voznik tovomjaka razume, da ste kotpredsednik uprave, ki je v družbi zaposlen toliko časakot on, danes največji lastnik podje~a?Večina to razume, nekateri pa nočejo. Ko sem prev-zel vodenje družbe, so imeli vsi možnost kupitidelnice, a so jih raje prodajali na trgu. Ne vem, zakajbi nam danes kdo kaj očital, če pa je imel tudi sammožnost kupovati delnice, z lastninii sredstvi aliposojili.Znani so primeri, ko so menedžerji do lastništva prišlitudi z izčrpavanjem podjetij in oškodovanjem malihdelničaijev, tako imenovanim parkiranjem ddnic, kina koncu pristanejo v rokah menedženev, vmes panastajajo velike razlike v ceni, s katerimi menedžerjipokrivajo nakupe novih delnic... Je mogoče pricakovapravil. Ni na stanovstd organizadji, da obsodi tistega,ki pravila izigrava.Vidite kakšne pasti obsežne menedžerske lastnine zaslouensko gospodarstvo? Na primer preveliko izposla-vljenost bank v primeru padca cen delnic, s katerimibanke zavamjejo pospjila menedžeijem?Ne razumem, zakaj se kot problem omenja izposta-vljenost bank. Banke se vedno izpostavljajo. Poglejtesamo ameriški nepremičiunski trg.Drži, toda prevdika tveganja bank na ameriškem trgunepremičnin so povzrofila suetovno finančno kri2D!Banka lahko sredstva plasira tudi brez tveganja, ven-dar pri tem ne more ustvarjati primernih donosov.Tveganja vedno obstajajo, tudi podjetja moramotvegati. Sicer pa je vsak menedžerski prevzem primerzase in težko bi bilo dati neko splošno oceno.So se vam zaradi oteženega kreditiranja, kije posledicanedavnih odtočitev Banke Slovenije, in previdnosti bankzaradi svetovne finančne krize že spremenili pogpjikreditiranja menedžerskega odkupa?Ne. V Viator & Vektorju občutimo samo zaostrenepogo)e posk>van)a- V lanskem letu so nas samcpodražitve goriva stale več kot pet milijonov evrovPrišli smo v neugodno obdobje poslovanja. Kako težko pa bi morak) rti vašemu podjetj". da bi gamenedžerji prodali? Ekonomski strokovnjaki že napo-vedujejo. da bo v prihodnjih letih prišlo do nouega valalastniških sprememb, ko menedžerji ne bodo zmogliodplačevati pospjil in zagotavljati svežih sredstev zarazvpj svojih podjetij.Če bi upošteval zgolj ekonomsld vidik, bi podjetjeprodal. Toda delnic nisem kupoval zato, da bi jihprodal in zaslužil. Imam čut do slovenskega prostora,do Ljubljane, do tega podjetja, katerega eden odkreatoi)evsembil. Ponosensem nato, dastabilapredosmimi leti Viator m Vektor slabo prepoznavna celov Sloveniji, danes pa nas poznajo tudi v Evropi.Ponosen sem, ko mi poslovni partnerji rečejo: »Da-nes sem pa na poti od Munchna do Ljubljane videlsamo dvanajst tvojih kamionov.«Zdise,dasosržgradbeniškeaferelobisti,kisosevtejzgodbi pojavljali pri vsakem od vpletenih podjetij. Lahkobralcem Objektiva pojasnite, kako zgfeda tobiranje?Kakoste se borili, da bi država kupilavaše oklepnike, stehodili po robu, kaj so od vas zahtevali lobisti?Ne vem, kaj je za vas rob. V poslovnem življenju jetako, da se je treba boriti na vse mogoče, vendarzakonite načine. Seveda sem se moral kdaj približatitudi robu, če uporabim vaš izraz. Ne vem pa, alije bilotako prav v primem krpana. Pri njem smo lobiralitako, da smo poskušali odgovomim Ijudem pojasni-ti, kako dober je nas izdelek. Da ima Sistemskatehnika fantastično znanje m da imamo moštvo, ki gamoramo očuvati. Če bi želd nekdo vzpostavid sis-tem, ki ga imamo v Sistemski tehniki, bi potrebovaldve, tri leta.V kratkem bomo predstavili krpana z minometom,projekt, ki je rezultat koroškega znanja m je že vproizvodnji, vendar vam naročnika ne morem raz-kriti. Ko smo doživeli poraz na ministrstvu za obram-bo, sem prosil, naj v Sistemski tehniki sklicejo zbordelavcev. Sredi proizvodne hale sem Ijudem povedal,da ne bomo odpuičali, da podjetja ne bomo prodaliin da gremo naprej. V zadnjih dveh letfh smo vSistemsko tehniko investirali deset milijonov evrov.Ljudem je jasno, da nekdo, ki je normalen, ne mečedenarja stran, in ko so slišali, da polagamo še temeljnikamen za novo halo, so vedeli, da mislim resno.Usmerili smo se v dvilni program, toda zaradi znanja in povezav se ne nameravamo odpovedati niti vojaš-kemu programu. Skupina Viator & Vektor ima naprimer ekskluzivno pogodbo z ameriško vojsko zavzdrževanje vozil hummer v 64 državah.Danes je že jasno, da ste se po neuspehu za dobavooklepnikov znašli. V gradbeništvu pa se kaže, da sebodo karte na novo premešale, da bodo sedaj na računočmjenih gradbenih podjetij na svoj račun prišli doslejmanjši igrald. Predsednik vlade je na primer v paria-mentuizrazilpričatovanje.dasebodoprigradnjijavnihobjektov ppjavili tudi tujci.Podrobnosti ne poznam, zato tega ne bi komentiral.Rečem pa lahko, da gospodarstveniki od viade priča-kujemo, da nam bo pomagala, da bodo naša gospo-darska predstavništva lobirala, da bi posle dobilaslovenskapodjetja. Podobno kot so se Finci trudili, daso pri nas dobili posel.Je gospodarska zbomica dovolj jasno opozorila napoteze aktualne vlade, kot je bila javna napoved vojneproti domnevnim tajkunom, ki so vaši člani?Že na seji 4. decembra smo od viade zahtevali -nekateri so biU užaljeni, ker smo zapisali besedo»zahtevamo« - dialog o štirih temah: infladji, dom-nevni tajkunizaciji, privatizadji m dohodkovrd.poli-tiki. Vendar do pogovora še do danes ni prišlo.Se boste priključili Združenju Manager, ki po našihirrformacijah pripravlja program za dvig priljubljenostimenedžeijev?Poznam ta projekt, vendar se mi zdi preozko zasta-vljen, kar sem tudi že jasno povedal. To namreč nemore biti projekt desetih, dvanajstih direktorjev ozi-roma podjetij, saj gre za ugled celotaega gospodar-stva.Prav razumem, da želite doseči razpraro o pomenucelotnega gospodarstva?Tako je. Vključili bi lahko tudi obrtno zbomico indruga interesna gospodarska zdniženja. Najbrž steopazili, da se je najprej govorilo o »tajkunih«, sedaj pase je začel uporabljati že drug izraz. Mislite na izraz »tranzicijski kapitak ki gaje predsednikvlade prvič uporabil na strankarstem dogodku SDS vMariboru in ki očitno pomeni, da se sedaj širi krog«spomiha?Tako je. Če se ne motim, je bil ta izraz uporabljen šenajmanj enkrat.Vlada Janeza Janše je z umikom iz gospodarstvanaprej pospešila konsolidadjo lastništva slovenskihpodjetij, z napovedanoTOJno proti menedžerski lastnini,kivkljiičujehidioteženokreditiranjeodkupov, pajezdajše stinila vaše vrste. Zgovoren je primer zavezništvamed Boškom Šrotom in Stanetom Valantom, direktor-jem Phmuame Laško in predsednikom uprave NFD, ki vzadnjih dveh lelih nista najbolje sodelovala.Ne bi rekel, da je vlada pospešila konsolidadjo las-tništva. Po neki naravni potije prej ali slej moralo pritido menedžerskih odkupov, saj so se pripravljalizadnjih nekaj let. Glede tega, kdo s kom sodeluje, pabi rekel, da vsak poslovnež sodeluje z dmgimi korek-tnimiposlovneži. Samsodelujemzvsakim, zakatere-ga čutim, da je primeren za posel, m me ne zanima, alihodi v cerkev ali ne. Morda so napovedi viade respospešile zavezništva, vendar ta niso nekaj slabega.Ravno nasprotno. Verjetno se ne boste strinjali, ker ste sami del tegazavezništva, toda za povprečnega državljana misd, dabo Slovenijo kmalu obvladovalo deset, petnajst Ijudi, niprijetna. Je šla Slovemja v smer, denimo, Čme gore aliRusije, ki sta v rokah nekaj močnih dmžin?Prepričan sem, da ni možnosti, dabi se lahko vbližnjiprihodnosti zgodilo, da bi Slovenijo obviadovalonekaj družin. Seveda je prišlo do koncentradje las-tništva, toda tega procesa ni mogoče ustaviti.Tetevizije v anketah gjedalcem pogosto zastavijajovprašanja, kot so »Kdo bo zmagal, Janez Janša aliBoško Šrot?n ali pa »Kdo bo zmagal, Janez Janša aliIvan Zidar?» Gospod Pavček, si upate ocenhi, kdo bozmagal - vlada Janeza Janše ali gospodarstveniki?Bilbi zelo žalosten, čebibil eden ali drugi zmagovalecoziroma eden ali drugi poraženec. Zmagamo lahko leskupaj.Kaj pa če ena od strani ni pripravljena na sodetova-nje? Prepričan sem, da bo prej ali slej zmagal razum.Modrost politike je, da potegne dobre poteze ne gledena to, kaj se bo zgodilo na volitvah.Nekaj časa seje zdelo, da sta si GZS in aktualna vladamalcev laseh. Zdaj sezdi, da seje GZSzvlado pomirila.Imamo napačen občutek?Odkar sem lani prevzel predsedovanje GZS, nisemimel niti enkrat občutka, da smo si z vlado v laseh.Nasprotao, s predsednikom vlade in posameznimiministri sodelujemo izjemno korektno in profesio-nalno. Rešeni pa nista dve ključni vprašanji. Medtemko je danstvo v kmetijski m obrtni zbomici obvezno,v GZS ni. Ta dvoličnost me skrbi. Česa podobnega vEvropi ne poznajo: naj bo članstvo za vse prostovolj-no ali pa za vse obvezno.Drugo vprašanje je plačilo GZS za to, da gosd tujepolitične in gospodarske delegacije. Z vsem spošto-vanjem do drugih zbornic, toda razen GZS bi drugezbomice težko sprejele te delegadje. S predsednikomvlade m ministrom za gospodarstvo smo se dogovar-jali, da bi nam plačali za uporabo infrastrukture inzaposlenih, ki jih angažiramo ob tovrstnih obiskih,vendar do danes nismo prejeli še nobenega plačHa.Ob tem velja opozoriti, da mora do 12. junija minis-ter za gospodarstvo v skladu z zakonodajo razglasitireprezentativnost drugih zbomic, na podlagi česar sebodo delila sredstva za zbomice. Z izjemo GZS ninobene zbomice, ki bi izpolnjevala zakonske pogojeza reprezentativnost.Alipričakujetezaptete?Če se bo odločalo po veljavnem zakonu, ne pričaku-jem nobenih zapletov.GZSjevčasutEvladedoživelavelikespremembe, meddrugim tudi velik osip članstva. S kakšnimi tremi argu-menti bi prepričali podjetje, ki ni član vaše zbomice, najsevčlani?Veliko članov, ki so izstopili, se je vrnilo, saj vidijokoristi, kijih imajo od danstva, prednosti znanja, kijena zbornid. Naj omenim samo Slovenske železnice,Pošto Slovenije, banke. Ko sem na srečanju gospo-darstva s predsednikom vlade dejal, da si ne želimoveč obveznega članstva, sem mislil resno, naša željapa je, da bi enaka pravila veljala tudi za obe drugizbomid. Podjetjem lahko kot argument, da se nampridružijo, ponudimo strokovnost, profesionalnostZato mi je žal, da predvsem mala in srednja podjetjane vidijo, kakšno znanje in pomoč lahko dobijo naGZS. V kolikšni meri vlada posluša vašo organizacijo? Ste naprimer ministra za gospodarstvo opozorili na neučinko-vitost črpanja evropskih sredstev?Večkrat Izjemnovelika škodaje namreč, da Slovenijani izkonstila skoraj 600 milijonov nepovratnih sred-stev, ki jih ima na razpolago. Krivdo za to nosiizldjučno birokradja, za takšno birokradjo paje kdvavlada, ki bi morala za črpanje sredstev vzpostavitiustrezne pogoje. Uspešni so bili le v turmnu, vsadruga podrocja pa so zanemarili. V lanskem letunamreč pristojna mmistrstva sploh niso objavila raz-pisov. Ministrstvo za gospodarstvo nam je na našoprošnjo poslalo seznam razpisov, ki naj bi bili obja-vljeni v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Toda dodanes ni izpeljalo še niti enega razpisnega postopka.Si lahko predstavljate, kaj bi pomenilo 600 milijonovevrov nepovratnih sredstev za slovensko gospodar-stvo?! Ker se je na razpis treba dobro pripravid, sovečja podjetja za evropske razpise usposobila ekipeIjudi. V Viator & Vektorju, na primer, samo na tempodročju delajo trivisokokvalifidrane osebe, pripra-vljenih imamo 14 programov, s katerimi bi lahko konkurirali za sredstva. Problem je resen, ker vgospodarstvu ne moreš čakati z investidjsldm dklu-som, zato moramo podjetja naložbe finandrati sama.Ko so nam na ministrstvu za gospodarstvo zatrdili,da sredstva niso propadla, sem jim odgovoril, da tone bo držalo. Če izpustiš zajtrk, malico in kosilo, zavečerjo ne moreš pojesti vseh obrokov.Omenili ste, da so precejšnja kohezijska sredstva dobilaturistična podjelja, čeprav bi lahko na primerturističnadivizija Krke financirala naložbe tudi brez teh sredstev.Se s kohezijskimi sredstvi financirajo pravi projekti?Kaže, da je direktoiju direktorata za turizem naministrstvu za gospodarstvo uspelo dosed, da so bilirazpisi objavijeni, direktoiji drugih direktoratov paočitno niso tako agresivni. Želel bi si več takšnihdirektorjev, kot je tisti, zadolžen za turizem, nočempa se spuščati v to, kdo črpa sredstva, pod kakšnimipogoji in za kakšne namene. Pred nami je predvolilno leto in za zdaj kaže, da se bodovolilne točke nabirale tudi na plečih gospodarstva. Jemogoče oceniti, katero politično opcijo bo podpHogospodarstvo? Katera zastopa stališča, ki so najbližjagospodarstvu?Ne bi želel ocenjevati gospodarskih programov alistališč posameznih političnih strank. Zame kot gos-podarstvenika je problematičen vsak ekstremizem,pa naj bo levi ali desni. Želel bi si, da bi vlada delala vdobro vseh državljanov.Kaj je tisto, s čimer naj se takoj začne ukvarjati prihod-nja vlada? Je to inflacija?Težkojedajatipriporočila.Vvsakemprimerupasebomorala vlada ukvarjati tudi z infladjo. Pa s sodalnimitransferji, saj je nekaj hudo narobe s sistemom, če seIjudje bojijo, da bi šli na borzo dela, z zgrešenimšolskim sistemom, vkaterem izobražujemo nezapos-Ijive kadre... Predvsem si želim, da bi se vzpostavilaklima, v kateri bi se lahko odkrito, ne glede naposledice, pogovorili, kaj je treba spremeniti. Osebna izkaznicaZdenka PavčkaLetnik 1954Od leta 1990 direktor TOZD VektorOd leta 1990 do leta 1999 direktor VektorjaOd združitve Vektorja in Viatorja v skupnopodjetje leta 1999 predsednik upraveskupine Viator & VektorOd lani, po uvedbi enotirnega sistemaupravljanja, predsednik upravnega odboraskupine Viator & VektorOd lani predsednik Gospodarske zborniceSlovenijePredsednik skupščine GIZ IntertransportLeta 2003 prejemnik nagrade GZS zaizjemne gospodarske dosežkeUniverzitetni diplomirani ekonomistEden od redkih direktorjev, ki ga je novaoblast pustila pri miru

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv
Avtorji: Rankov Suzana,Morozov Sebastjan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 08. 03. 2008
Stran: 10