koncentracije lastništva so nenadomapostali kamen splošne moralne spotike in številnih politič-nih razprav. Toda sedanji politični spektakel je zgolj mimi-krija. Politika z njim tesi slabo vest glede ravnanja pravnedržave, podjetniške in lastniške strukture pa za pravnimiokopi in finančnimi transakcijami čakajo, da mine nepriča-kovani vihar. Slovenski kapitalizem se je iztekel v predvidlji-vih politično-ekonomskih okvirih. Vse drugo je strokovno,politično in poslovno sprenevedanje.Privatizadjska drama traja petnajst let in ima tri prepoznav-na dejanja. Izhodiščna predstava pripada lastninjenju druž-bene lastnine in modelu, ki je dopuščal uravnoteženo la-stniško participacijo petih deležniških skupin. Začeli smotorej s participativnim kapitalizmom. V drugi polovici de-vetdesetih smo doživeli prvi val lastniške konsolidacije, koso se začeli razdelitveni certifikati koncentrirati v okvirupooblaščenih investicijskih družb. Prišel je čas slabo nadzorovanega finančnega kapitalizma. Po letu 2001 se začenjatretji val koncentracije slovenskega kapitala z menedžerski-mi odkupi (MBO) srednjih in večjih podjetij. Vodilne mene-džerske strukture so pri tem združile ideologijo privatizacijeprvega obdobja in mehanizme drugega. Model je preprost.Prevzemno akcijo odkrito ali prikrito vodi ozka skupina vo-dilnih menedžerjev (MBO), za financiranje pa uporabijo raz-lične finančne vzvode (LBO). To je dokončna zmaga inene-džerskega kapitalizma.Z ekonomskega vidika je razvoj slovenske privatizarije logi-čen produkt koncentracije notranjega in domačega lastni-štva, ki izhaja iz prvotnega modela lastninjenja. Politično jebil tak razvoj zaželen, ker je omogočal preplet poslovnih inpolitičnih interesov, formalno politizacijo gospodarstva inneformalno politično podjetnistvo. Moralno pa je razvojnilok kapitalizma domala nezavedno potrjeval želeno obliko-vanje domače poslovne elite in ohranitev nacionalnih poli-tično-ekonomskih interesov nove države. Slovenija je torejkljub tranzicijskim posebnostim končala podobno kot dru-ge postsodalistične države.Preplet politike in biznisa je povsod podoben. Sprva so me-nedžerji in politiki presibki za resnejši spopad, zato najprejmed njimi prevladuje razvojna tranzidjska koalicija. Pozne-je so poslovne in politične elite vse bolj avtonomne in zače-nja se politično-ekonomska trgovina interesov ter moči. Po-litiki biznisu ponudijo ohlapne institudje brez tržnega nad-zora, kapitalisti jim vračajo usluge s finandranjem politič-nih projektov in korupdjo. Politika ustvarja svoje poslovnebarone. Tretje dejanje ponudi dramatičen zasuk. Političneir> poslovne elite se sedaj spopadejo za družbeno prevlado.Politiki začno deliti poslovne elite na želene in sovražne taj-kune. Javno mnenje in dvilna družba sta se pri tem shizo-frenično razcepila. Radi bi imeli kapitalizem, toda brez kapitalistov, zlasti velikih in domačih, medtem ko svet malihdelničarjev ne zanima nikogar več.Boško Šrot je tukaj predvsem paradigmatična figura. Nena-doma pooseblja vse, kar je poslovno napačnega v sloven-skem kapitalizmu, ekonomsko, pravno in moralno. Toda vresnid je napravil v primerjavi s kolegi eno samo napako.Tvegal je politični spor z vladajočo politiko in Janezom Jan-šo in to ga bo morda celo pokopalo. Imel je dobre finančnein pravne strokovnjake, toda slabe politične svetovalce. Topa ne pomeni, da menedžerski odkupi in sedanji krog kon-centradje kapitala niso sporni in da lahko slovenski kapita-lizem brez težav shaja s takšnimi kapitalisti. Toda napakane tiči toliko v ekonomskem modelu kot v nespoštovanjupravnih pravil in meja poslovne etike.Kapitalizem temelji na akumuladji kapitala, zasebni lastni-ni in svobodni poslovni inidativi in s tega vidika so našiprevzemni menedžerji povsem legitimni kapitalisti. Mene-džerji imajo pri odkupih fidudarno odgovornost do delni-čarjev, toda pri odkupih in prevzemih (MBO, LBO) zastopajopredvsem svoje zasebne interese. In to bi bilo z utilitaristič-nega vidika sporno, če bi bile koristi podjetja zaradi MBOmanjše od oškodovanj drugih deležnikov. Družba ne bi smela nasprotovati bogatenju menedžerjev kot lastnikov, četo spremlja povečanje proizvodnje, učinkovito poslovanje indružbeno odgovorno ravnanje do drugih. Toda to lahkougotovimo šele v vsakem konkretnem primeru in na teme-Iju podrobne pravne, ekonomske in etične analize in ne pa-všalnih političnih obsodb in vseljudskih moralk. Če je ciljprevzemanje podjetja špekulativno bogatenje, potem lahkoto reširno s pravilnim obdavčenjem. Poslov ni treba prepo-vedati, temveč naj postanejo nerentabilni. Če so menedžerjigrešili z vidika zlorab notranjih informadj ali druge zako-nodaje, potem moramo s pravno državo takšna ravnanjasankdonirati. Informadje so namreč bistvo sodobnega bi-znisa, zato potrebujemo učinkovito pravno prakso gledemeja njihove poslovne uporabe.Šrot je odprl Pandorino skrinjico vrednot, reguladje inpravne prakse slovenskega kapitalizma. Danes je predvsemnegativen junak, jutri bomo morda zaradi njega dobili bolj-ši kapitalizem. Stroka naj prevzame odgovornost za premi-šljeno analizo slovenskega kapitalizma. Politiki naj podpre-jo avtonomijo in večjo povezanost tržnih regulatorjev. Prav-na država naj končno poskrbi za učinkovitejse odmerjanjepravil in sankdoniranje kršiteljev. Civilna družba in medijimorajo nastaviti ogledalo moralne podobe biznisa in etidiedrže menedžerjev. Poslovneži pa so odgovorni za boljšo ka-kovost korporativnega upravljanja in družbeno odgovornoravnanje do vseh deležnikov. Samo koalidja teh interesovlahko zagotovi potreben preboj slovenskega kapitalizma.Mit o amoralnem biznisu je enako nevaren kot mit o mo-ralni politiki. Posebna seja o koncentradji kapitala bo zatopredvsem parada porazdeljevanja politične odgovornostimed novo in staro oblastjo za sedanje poslovne grehe inslabo delovanje pravne države. Morala kislega grozdja paostaja. Lisice pa tudi.X BOŠKOŠROTJEVPRIMERJAVISKOLEGI NAPRAVIL ENO SAMO NAPAKO.TVEGAL JE POLITIČNI SPOR Z VLADAJOČOPOLITIKO IN JANEZOM JANŠO 1N TO GA BO MORDA CELO POKOPALO.

Medij: Mladina
Avtorji: Kovač Bogomir
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 30. 05. 2008
Stran: 27