praksah v tujini? Pogledali smo nekaj domacih intujih primerov. Pri Orionu tozilstvo brezobtozniceAfera Orion je izbruhnila leta2004, ko naj bi financna druzbaOrion, ki seje ukvarjala s poso-janjem denarja, nekatere svojestranke zavaj ala. V vec primerihnaj bi se pripetilo, da se je do-govor o zavarovanju posojila shipoteko »spremenil«vpogodboo prodaji nepremicnine. Orionje pozneje sei v stecaj, upnikiso prijavili za prek 20 milijonovevrovzahtevkov. Februarjaletosje takratni tozilec iz skupine zapregon organiziranega krimina-la Bostjan Penko povedal, da jeodstopil öd pregona. Penko jebil razresen, vrhovna drzavnatozilka Barbara Brezigar pa jedejala, da tozilstvo v primeruOrion ne bo viozilo obtoznice.Pri (tisti lopati tri policijskeovadbeFebruarja so policisti zaradisuma podkupovanja za prido-bitev posla gradnje Letaliskegastolpa pridrzali vec ljudi, mednjimi sefe SCT Ivana Zidarja,Primorja Dusana Crnigoja inVegrada Hildo Tovsak. Takoimenovana akcija Cista lopataje se vedno v predkazenskempostopku. Policisti so tozilstvupredlozili tri kazenske ovadbezaradi zlorabe polozaja in pra-vic. Na tozilstvu so pred kratkimpovedali, da so v enem primeruuvedli preiskavo.BTC:zadeva §e ni kondanaTozbe v primeru menedzer-skega odkupa BTC, ki ga je leta 2001 vodil Joze Mermal, seniso koncane. Mali delnicarGoran Sibic je viozil vec tozb,visje sodisce muje lani pritrdi-lo, da je skiep o umiku lastnihdelnic nicen. V BTC menijo, daje osnovni kapital kljub temupravnomocno vpisan, s cimerse Sibic ne strinja, pravni stro-kovnjaki pa.Zdenex se kar na sodiicuMed podjetji, ki so viagate-Ijem obijubijalavisoke obresti,saj naj bi njihov denar viagalav donosne projekte, je bil tudimariborski Zdenex. Lastnika za-konca Manica in Marjan Cernesta na zatozno klop prvic sedialeta 2000 in bila se isto leto ob-sojena zaradi zlorabe polozaja inpravic vsak na sedem let zapora.Visje sodisce je sodbo razvelja-vilo in Caretova zdaj vsak tedenprihajata na sodisce poslusatupnike in dolznike Zdenexa.Odvetnika obtozenih vztraja-ta, da je treba zaslisati vec kot2.800 oskodovancev in nekajsto dolznikov. Zdenexu naj bipridobila okrog 7,4 milijona evrovpremozenjske koristi, sebiskoraj 480 tisoc evrov,je marcaporocal mariborski Vecer.Finci sumijo, da je Patria vSloveniji podkupovalaFinskaPatriajesklenilavoja-ski posel s Slovenijo, v katerembo drzavi dobavila 135 oklepni-kov. Na Finskem sumijo, da jePatria posel v Sloveniji dobilaob pomoci podkupnine. Majajefinska policija prijela dve osebiv okviru preiskave domnevnega podkupovanja uradnikov vSloveniji ter v Egiptu. Preiskavase poteka, v njenem okviru pafinski predstavniki sodelujejo spolicijo in tozilstvom v Sloveniji.Postopek odiocanja o izbiri naj -boijsega dobavitelja oklepnikovje pregledala slovenska protiko-rupcijska komisija in ugotovi-la, da je bilo ravnanje uradnihoseb z ministrstva za obrambov nasprotju z nacelom enako-pravnosti ponudnika. Primernakupa Patrijinih oklepnikovpreiskuje tudi komisija sloven-skega parlamenta, ki paje tre-nutno ostala brez predsednikaMilana M. Cvikla. Afera Grubelic se brezepilogaLetos aprila seje na ljubijan-skem okroznem sodiscu po letudni nadaljeval postopek protiSandiju Grubelicu, ki gaje spro-zilo 143 oskodovancev iz Srbijein Crne göre. Afera seje zacelaleta 1990 in odmevala po celiJugoslaviji. Grubelicu, nekda-njemu direktorju in lastnikuTrenda, so ocitali goljufijo zavtomobili, ker je z lizinskoponudbo k nakupu vozila pri-vabil 7.500 kupcev. Grubelicaso zaradi kaznivega dejanja go-ljufije novembra 1995 obsodilina sedem let zapora (do takratje v priporu odsedel nekaj manjkot dve leti), a so mu vrhovnisodniki dve leti pozneje zara-di zdravstvenih tezav zapornokazen znizali za pol leta. Zaradislabegazdrayjaje naprestajanjekazni v zapor na Dobu odsel seledecembra 1996,junija 1998 pajevrhovno sodisce izdalo zacasno odredbo zaprekinitevprestaja-njakazni zaradibolezni. Grube-licje pozneje neuspesno zaprosilzapogojniodpust.Danilo Kovaiic, najslavnejsislovenski pomiloscenecDanilo Kovacic, nekdanjiprvi moz Hita, danesje slisa-ti, uziva predvsem v naravi inmiru. Februarja 2006 je vsepresenetila odiocitev takra-tnega predsednika drzave Ja-neza Drnovska, da pomilostinekdanjega prvega moza Hita, > Ivan Zidar, SCT: Ocitali so mupodkupovanje za pridobitev po-sla pri gradnji nadzornega stolpana letaliscu Jozeta Pucnika,oskodovanje premozenja SCTpri nakupu pocitniskega domav Fiesi in izogibanje placevanjudavkov s pomocjo tako imenova-nih missing traderjev.> Boiko ärot, F'ivovarna Lasko:Urad za varstvo konkurencein agencija za trg vrednostnihpapirj'ev proucujeta, ali je krsilprevzemno zakonodajo priprevzemu Pivov'arne Lasko inMercatorja.> Igor Baviar, Istrabenz: Skrivalje, da je öd oktobra lani lastnikcetrtine Istrabenza. Skrivalje tudi, da je marca podpisalsporazum s petimi druzbami izkroga prvega moza NFD StanetaValanta. Prevzema se ni objavil,ceprav z omenjcnimi druzbamiobvladujejo 49,41-odstotni de-lez v Istrabenzu. ATVP bo danesodiocala o odvzemu glasovalnihpravic tem druzbam. ki je imel takrat za sabo 13 letsodnih procesov. Kovacicjebilleta 2002 zaradi zlorabe polo-zaja obtozen na tri leta in osemmesecev zapora. Po obtozbijepovzrocii veliko tezav, ker se nipravocasno zg] asil v zaporu naDobu pri Mirni, karje opravice-val zzdravijenjemvpsihiatricmbolnisnicividriji.Sadarju kar nekajpogojnjh kazniKonec maj aletos je maribor-sko okrozno sodisce DavorinuSadarju, nekdanjemu prvemumozu nekdanjega poslovnegasistema Dadas, prisodilo enoleto pogojne zaporne kazni.Sadar je bil obtozen, da je ssklenitvijo opcijskih pogodb vvisini 52 tisoc evrov oskodoval51 upravicencev, ker naj bi ve-del, da Dadas svojih obveznostine bo mogel poravnati. ProtiSadarju stabila koncana ze dvaprocesa. Prvi, v katerem je bilobtozen, da je uporabijal kredi-tno kartico bre z kritj a in s temNLB oskodoval za 1.400 evrov,seje koncal pred slabim letom,Sadarju sta bila prisojena dvameseca pogojne zaporne kazni.Na stiri mesece pogojne kaznipaje bil obsojen na Hrvaskem,ker naj ne bi vodil poslovnihknjig propadlega podjetjaMarkssin, ki se je omenjalo tudiv povezavi z goljufijo v Dada-su. Se vedno paje odprt procesproti zakoncema Sadar, ker najbi zlorabila svoj polozaj. DanilaSadar je namrec obtozena, daje v sostorilstvu z DavorinomSadarjem leta 1993 s podje-tjem Inter T-imex zamenjala415 Dadasovih delnic, ki najne bi bile nikjer vknjizene, zadelnice Rogaske. Podobno kotSustarje tudi Sadar pred roko > Kakoje poslovala Krka v riziCnih drzavahje televizijskim gledaicemrazodel takratni predsednik Krkine uprave, nosilec drzavnih odiiko-vanj Slovenije, Poijske in Rusije, Miloi Kovaiii. Minister - iz kateredrzaveje, KovaŁiŁ ni hotel povedati -Je dobil darilo v zameno za po-sel z zdravili. Taje bil weden 50 milijonov dolarjev, Krka naj bi imelapri tem 15 milijonov dolarjev dobiCka. (Vir: TVSIovenija, PolnoCni k/üb,november 2000) ~ Ja, sem reku, kaj pa Ą»? Je reku,ja, jaz pa en ,bemevu1. Sem reku, kajpa je to? Ja, to je pa BMW. In to drugteden, pa pred hiso. (...) Biznisje pabiznis. (...) Sam BMW je sov, ne. In tomoras, pa tud ta prav cajt ga dat. pravice pobegnil v ZDA, a so gate izrocile Sloveniji.S~tarju iest let zaporaNekdanji drzavni sekretarBoris Sustar je bil julija laniobsojen na sestletno zapornokazen zaradi zlorabe uradnegapolozaja in ponarejanja listin. Primer je bil se toliko bolj zani-mivzaradi SustarjevegabegavKanado. Konec oktobraje bü iz-rocen slovenskim pravosodnimorganom. Kot so nam pojasnilina pravosodnem ministrstvu,je Sustar se vedno v priporu,in sicer do pravnomocnostisodbe. • Seks, lazi in podkupnine vVolkswagnuLeta 2005 je v Nemciji iz-bruhnila aferavavtomobilskidruzbi Volkswagen (VW): No-tranja revizijaje odkrila, da sovodiini menedzerji koncernapodkupovali clane sveta delav-cev, da bi ti podpirali poslovneodiocitve koncerna. Clani sin-dikata so poleg denarja dobiliraznovrstne usluge, tudi dragesluzbene izlete s prostitutka-mi. Cel primer je bil medij-sko odmeven predvsem zara-di vpletenosti Petra Harzta,kadrovskega direktorja VW,socialnega reformista v casunemskega kanclerja GerhardaSchröderja. Hartzaje tudi kan-clerjev osebni prijatelj.Letos februarja je sodiscena dve leti in devet mesecevzapora obsodilo nekdanjegapredsednika sveta delavcevVolkswagna Klausa Volkerta.Sodisce gaje spoznalo za krive-ga v 48 primerih omogocanjaneupravicenega izplacevanjaposebnih bonusov clanomsveta delavcev, s cimerje biladruzba oskodovana za slabadva milijona evrov. Spoznanjebil tudi za krivega za nezako-nito izplacilo nagrad nekdanjiljubici v visini 400 tisoc evrov.Poleg Volkerta je bil na dve letipogojne zaporne kazni obsojentudi Klaus-Joachim Gebauer,tudi nekdanji menedzervVW.Peter Hartz, kije vse to omo-gocilje bil lani zaradi pomocipri preiskavi obsojen na le dveleti pogojne zaporne kazni, vr-niti pa bo moral tudi 576 tisocevrov.Prisluikovalci v DeutscheTelekomuMaja letosje Nemcijo pre-tresel se en Skandal. Nemskitelekomunikacijski velikanDeutsche Telekom (DT) najbi vohunil za svojimi zaposle-nimi. Potrdili so, da so v letih2005 in 2006 najeli podjetje, kije siedilo vec sto tisoc telefon-skim klicem visokih usluzben-cev podjetja in novinarjev. PoSpieglovih navedbah so takoimenovani operaciji Clipperin Rheingold vzpostavili, dabiidentificirali vir, ki naj bi novinarjem razkrival obcutljivefinancne informacije o podje-tju. Izvrsni direkter DeutscheTelekoma Rene Obermann, kiv casu vohunjenja ni bil na celupodjetja, je sporocii, da aferoproucujeta drzavno tozilstvoin odvetniska pisama iz Kölna,pred nekaj dnevi pa seje opra-vicii zaposlenim. Do zdaj se nibilo nobene ovadbe.Siemensovo podkupovanjeProti nemskemu koncer-nu Siemens tecejo preiskaveo serijskem podkupovanju,ki zajemajo nekdanje vodilnemenedzerje. Novembra 2006je v Siemensu izbruhnil podku-pninski Skandal, siediloje vecaretacij. Preiskovalci so odkrili, da naj bi druzba öd 2000do 2006 za »nejasna placila«namenila okoli 1,3 milijardeevrov. Vec tozb v primeru Si-emens je na sodiscu. Marca2007 so clana uprave J. Feld-mayerja aretirali zaradi sumasodelovanja pri nezakonitemfinanciranju prijateijskegasindikata. Leta 2007 mora Si-emens tudi placati prek 400milijonov evrov globe zaradikartelnega delovanja v EU.Ta teden je na Norveskemdruzba zaradi podkupovanjaoglobljena z 251 tisoc evri,ker je leta 2004 placala stro-ske golfisticnih pocitnic vSpaniji trem oficirjem, ki soimeli pooblastila za podpiso-vanje pogodb. Lanije preiska-va pokazala, da je druzba naNorveskem vojski za pogodbezaracunala 2,6 milijona evrovprevec. Siemens je preplacilovrnil, se opravicii in zamenjalvodstvo v Oslu.Klaus Zumwinkel iz nemskeposte v dveh skandalihFebruarja letos so se v Nem-ciji lotili obsezne akcije hisnihpreiskav pri osebah, ki so jihsumili davcne utaje. Hisnopreiskavo so opravili tudi pritakratnem prvem mozu Deut-sche Post Klausu Zumwinklu.Zpper njegaje stekel postopek.Osumljenje utaje davkov, pricemer naj bi tako pridobljenasredstva domnevnö preneselna tajne racune v knezeviniLiechtenstein. Zumwinklugrozi tudi postopek tozilstva v Bonnu zaradi morebitne vple-tenosti v prisluskovaino aferov Deutsche Telekomu.Sloviti liechtensteinskiseznamObsezni akciji hisnih prei-skavv Nemciji februarja letosje siedila akcija za vec pregle-dnosti v davcni oazi Liechten-steinu. Po nemskih ocenah najbi bilo na tajnih racunih v Li-echtensteinu skritih do stirimilijarde evrov neprijavijenihsredstev, ki so bila pridoblje-na z davcnimi utajami in jihje tarn skrilo vec sto nemskihdrzavijanov. Nemska kancler-ka Angela Merkelje Liechten-stein pozvala k sodelovanju pripreiskavi nemskih davcnihutaj. Drzavaje kupila devedes podatki o bancnih racunih vLiechtensteinu, zanj pa odste-la nekaj vec kot stiri milijoneevrov. Nemcijaje samo febru-arja ob pomoci liechtenstein-skih podatkov izterjala skoraj28 milijonov davkov. Davcnepreiskave pa so zaceli v stevil-nih drzavah.Menedzerjem Parmalatagrozi 15 let zaporaItalijanski zivilski velikanParmalatje leta 2003 zgrmelv stecaj, izgube je bilo za veckot 14 milijard evrov. Le nekajmesecev pred temje Parmalatizdal obveznice. Öd leta 2005 poteka proti ustanovitelju Par-malata Calistu Tanziju in se 24menedzerjem proces, kjerjimzaradi laznega prikazovanjaposlovanja Parmalata in pri-dobitve premozenjske koristigrozi do 15 let zapora. Procesipotekajo tudi proti vpletenimbankam, ki jim ocitajo, da sopoznale dejansko poslovanjeParmalata.Lidl sikaniral zaposleneKonec letosnjega marca jeizbruhnila nova afera pri nem-skem zivüskem diskonterju Lidl.Vodstvo nekaterih trgovin naj binarocilo detektivski nadzor nad zaposlenimi s kamerami, jihopazovalo celo na straniscu inprisluskovalo njihovim zasebnimtelefonskim pogovorom. Zgodbaje sprozilaviadno preiskavo, Lidlpa je zagotovil, da v prihodnje ne bo vec najemal detektivov zanadzor zaposlenih. Ze pred letipaje Lidlovo poslovanje zazna-movala ceska zgodba z nosenjemnaglavnih trakov med menstru-acijo; trgovke, ki so ga nosile, sotako smele vec kot le enkrat nadelovnik na stranisce. Po prihoduLidia v Slovenijo konec lanskegamarca seje veliko govorilo tudi ozlorabah pri nas, a govorice nisobile nikoli potrjene. •

Medij: Finance
Avtorji: Bertoncelj Mateja,Kenda Albina,Černetič Brina
Teme: mali delničarji, Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 03. 07. 2008
Stran: 3