vlagatelj,in se jim zdi pri tem Blackstoneprimeren partner, pa v KBC ponaših informacijah na ponudbo An-gležev za zdaj niso odgovorili. Vsekaže, da so v ozadju zamere Bel-gijcev, zlasti izvršnega direktorjaKBC Group Andrea Bergna, ker jimna slovenskem trgu ni uspelo pri-dobiti večinskega vpliva v NLB. Zato si po eni strani ne želijo, da bibil kupec njihovega deleža kakšenugleden zahodnoevropski vlagatelj,po drugi strani pa najverjetneje zavlačujejo tudi zato, ker upajo, dabi se z morebitno novo vlado lahkodogovorili za večinski delež našenajvečje banke. Ko smo v začetku marca v Dnev-niku razkrili, da se Blackstone za-nima za vstop v NLB, je bil v igri šeen neznani kupec, ki pa se je umak-nil. Prejšnji teden so se po našihinformacijah v Ljubljani znova mu-dili predstavniki KBC, ki so priSli poso~lasje za idejo, po kateri bi svojdelež NLB prodali na razpisu, h kateremu bi povabm okoli 20 po-tencialnih vlagateljev. RepublikaSlovenija bi se morala vnaprej za-vezati, da bo z zmagovalcem, ki boBelgijcem ponudil najvišjo kupnino,podpisala delničarski sporazum. To-da vladna stran je ta načrt menda žezavrnila, saj bi takšen postopekprodaje trajal vsaj pol leta, verjetnopa še več, in bi zato do zaključnihpogajanj prišlo v času tik predvolitvami. To pa bi od pogajanjlahko odvrnilo marsikaterega kup-ca,Če Belgijci z umikom iz lastništvaNLB mislijo resno, jim zdaj ostaneto, da prek svojega investicijskegasvetovalca Goldman Sachsa polegBlackstone Group najdejo še kak-šnega interesenta. Potencialni kup-ci bi lahko v relativno kratkem časuopravili skrbni pregled NLB, po-gajanja s KBC glede kupnine in sslovensko vlado za podpis delni-čarskega sporazuma pa bi se tehkozaključila do poletnih počitnic.Kot smo že poročali, se je Blac-kstone pripravljen zavezati, da bi izlastništva NLB izstopil v petih dosedmih letih. Večji paket delnic,okoli 20 odstotkov, bi prodal preklondonske borze, manjši pa prekLjubljanske borze. Še več, pripra-vljenje pristati tudi na to, da svojegadeleža ne bi prodal strateškemulastniku, kakršenje bil KBC do sporaz vlado, ampak bi lahko posamezni kupec pridobil največ 3 odstotkeNLB. Ključno vlogo v lastništvu NLBbo predvidoma imela tudi Zava-rovalnica Triglav. V vladi se namrečzavzemajo, da bi Triglav z odkupom petodstotnega deleža od Eviopskebanke za obnovo in razvoj ter šenekaj odstotkov od manjšinskih de-ležev postal okoli desetodstotni las-tnik NLB. Utrditev ZavarovalniceTriglav, v kateri namerava državaobdržati kontrolni četrtinski paketdelnic, bi državi lahko omogočilalažje zmanjševanje neposrednegadeleža, ki ga ima v NLB, na 25odstotkov plus eno delnico. V temprimeru bi država približno de-setodstotni delež relativno kmaluprodala prek Ljubljanske borze.Naši viri trdijo še to, da so žeznani obrisi novega delničarskegasporazuma, h kateremu bi povabilitudi obstoječe lastnike NLB, ki ima-jo vsaj odstotek banke. Trenutno sotakšni lastniki Poteza Naložbe (3,5-odstotni delež), investicijski skladNFD 1 (1,7) in Sava projekt (1odstotek), vendar bi delež prek na-kupa državnega deleža na borzilahko povečali tudi drugi portfeljskivlagatelji. Pri tem se kot dolgoročnemanjšinske lastnike omenja zlastipokojninske družbe. Malim delni-čarjem bi omogo6ili predstavnika vnadzornem svetu NLB, morali pa bise zavezati, da nekaj let, na primerdeset, ne bi izstopili iz lastništvabanke. Sicer pa bi v delničarskemsporazumu opredelili tudi ciljno do-bičkonosnost banke in se dogovorilio kapitalski ustreznosti, kar pomeni,da nihče od podpisnikov sporazumane bi smel blokirati novih doka-pitalizacij, ki bi zagotovile rast inrazvoj banke.vesna.vukovic@dnevnik.sisuzana.rankov@dnevnik.si Eden od ustanoviteljev Blackstone Group in predsednik upravnega odbora terizvršni direktor Blackstone Group Stephen Schmarzman je, kot pravijo naši viri,osebno vključen v prizadevanja, da bi njegova družba vstopila v lastništvo NLB. Kaj bo zdokapitalizacijo?Ob tem se pojavlja vprašanje, alilahko morebitni postopek prodajebelgijskega deleža zamaknenačrtovano dokapitalizacijo NLB.Kot je znano, je namreč KBCnapovedala, da pri dokapitalizacijine bo sodelovala, za potencialnekupce pa je nedvomno bolj zanimiv34-odstotni in 27-odstotni delež, nakolikor bi se zmanjšalo lastništvoKBC, če ne bi vplačaladokapitalizacijskih delnic. Še vednopa obstaja možnost, da si KBCpremisli in pri dokapitalizacijisodeluje.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 03. 04. 2008
Stran: 19