neupravičeno predstavljali kotsindikalni zaupniki in med delovnim časomopravljali sindikalne aktivnosti. Zaradi ob-tožb je Majcen proti njim vložil kazenskoovadbo, saj mu je kazenski pregon omogočil odpoved iz krivdnih razlogov, pojasnjuje Pirih, Iz podjetja so poslali pojasnilo, da somesec po redni odpovedi delavci prejeli šeizredno odpoved, ker so kljub vnaprejšnje-mu opozorilu spet kršili zakon o delovnihrazmerjih, ki prepoveduje ravnanje, škodlji-vo za poslovne interese delodajalca, saj soo družbi širili lažne podatke.Že dve leti na cestl. Tožilstvo je ovadbozavrglo, delovno sodišče pa je lani dosodi-lo, naj jih delodajalec vnovič zaposli in jimizplača plače za nazaj. Vodstvo Lame se jepritožilo na višje sodišče. To bi moralo poPirihovem že zdavnaj izdati sodbo, zato so delavci vložili nadzorstveno pritožbo, pokateri bi moralo razsoditi v šestdesetih dneh,vendar zamuja že več mesecev. »Razočaransem nad dolgotrajnimi sodnimi postopki.Prav sram me, je, da živim v takšni državi,«pravi. Ker so bili delavci odpuščeni krivdno,niso upravičeni do nadomestil zavoda zazaposlovanje in so že dve leti na cesti, pre-puščeni lastni iznajdljivosti. Sekretar zdru-ženja svetov delavcev dr. Mato Gostiša jeprepričan, da jih bodo morali ponovno za-posliti. Pirih pa rrdi, da je Majcen dosegel,kar je želel, podjetje je bilo prodano, takorekoč za drobiž, in odstranjeni so bili motečipredstavniki delavcev in član nadzornegasveta, ki bi lahko temu ugovarjali. Pirih jebil namreč tudi nadzornik, po zakonu pane kot član nadzornega sveta ne kot pred-sednik sveta delavcev ne bi bil smel dobitiodpovedi brez soglasja organa. pojasnjujeGostiša. Eden od razlogov. da jih je Majcen Zakon le navidezno ščiti predstavnike delavcev v podjetjih kaznoval, je bila po Pirihovem tožba delav-cev na neizplačane plače. »Višje sodišče jenaložilo Lami plačilo razlike, ki v grobemznaša še enkrat toliko, kolikor je Majcen iz-plačal.« Tožilstvo je sicer zavrglo tudi ovadbodelavcev proti Majcnu, da je kršil sindikalnepravice. Podjetje čaka še odškodninska tož-ba odpuščenih, Gostiša pa pravi, da razmi-šljajo o ovadbi proti Majcnu, ki je z zavestnokršitvijo zakonodaje onemogočil delovanjesveta delavcev in uveljavljanje soupravlja-vskih pravic (kaznivo dejanje po 207. členukazenskega zakonika), s čimer je povzročilškodo podjetju in odpuščenim. Medtemsvet delavcev v podjetju po Pirihovem žedve leti ne deluje, kot bi moral, ker so za-posleni prestrašeni.Strah in pritlskl v Lipu Radomlje. Tudidirektorju Lipa Radomlje Astu Dvornikuočitajo, da se je hotel odkrižati sveta delav-cev. «Februarja je sklical zbor delavcev, kar sploh ni v njegovi pristojnosti, ocenjevaldelo sveta in od zaposlenih zahteval, datakoj naslednji dan podpišejo pisno zahte-vo za razrešitev sveta. Takrat je celo sklicalsvet delavcev, ne da bi me obvestil, in jimrazlagal, da ne odstavlja vseh, ampak sa-mo mene,« pravi predsednik sveta delavcevNuraga Begič. Uspelo mu ni odstaviti neBegiča ne pozneje petih članov sveta delav-cev. Po Begičevih besedah je Dvornika raz-jezil odpoklic predstavnika sveta delavcevv nadzomem svetu, ki je ravnal skladno zželjami direktorja, ne delavcev. Zamenjal gaje Kristjan Verbič, ki mu menda ni pogodu,ker zahteva pregled (po Dvornikovem ne-sporne) prodaje lastnih delnic podjetja - te je direktor prepustil podjetju Igem, ki najbi bilo povezano z njim. Seja nadzornikovje bila po Verbičevem prestavljena zato, dabi dosegli odpoklic sveta delavcev in s tempredstavnika v nadzornem svetu. Begič trdi,da je Dvornik tistim zaposlenim, ki delnicniso hoteli prodati njemu, zagrozil z izgubodelovnega mesta. Delavci naj bi bili ves časv strahu, tri članice so svet delavcev zato za-pustile. Dvornik očitek označuje za grobonatolcevanje in trdi, da delo sveta delavcevni bilo nikdar ovirano, še manj onemogo-čeno. Delavce je sklical le, da bi jih obvestilo aktivnostih sveta delavcev, nad kateriminaj bi bili ogorceni, in jim pojasnil, kakozakon opredeljuje možnost odpoklica sveta.»Zbiranje podpisov so organizirali delavcisami.« Begič je Dvornika ovadil zaradi ute-meljenega suma kršitve pravic do sodelova-nja pri upravljanju, na delovno sodišče pavložil tožbo, saj ga je Dvorniktrikrat degradiral in muznižal plačo, česar kotpredstavniku delav-cev ne bi bil smelstoriti, pojasnjuje.»Če se zakon nebo spremenil, nevem, kdo si bo šeupal delovati v svetudelavcev. Vprašanje,koliko časa bom še zdr-žal, toda funkcije nika-kor ne bi še enkratprevzel,« dodajaBegič. V ponerornen sveta delavceyje|pomnerilu eliionQmista:< Gostiša mcni, da je zakon osodelovanju delavcev pri upravljanju edenboljših v Evropi. vendar se slabo izvaja. Našmodel je enak nemškemu ali avsrrijskemu,po njegovem pa je najboljši norveški, kjerimajo celo mcšane skupščine.Šlbka partlcipacljska kultura. Sve-ti delavcev so pravica, ne obveznost, invečinoma se izvolijo na predlog sindika-ta. Imajo jih v 80 odstotkih podjetij, pra-vi Gostiša. Večinoma v njih delujeta takosvet delavcev kot sindikat. Slednji skrbiza urejanje pravic iz delovnega razmerja,kot so plače, prek svetov delavcev pa sezaposleni vldjučujejo v upravljanje. Zasto-pajo vse delavce, sindikati pa le tiste, ki sovčlanjeni, čeprav izbojevane pravice veljajoza vse. Zakon določa, koliko članov imasvet glede na število zaposlenih, enako, alije član (pol)poklicen. Vendar je takšnih lepribližno desetina vseh, ki imajo do tegapravico, prav zaradi nasprotovanja uprav,poudarja Gostiša. Participacij.ska kultu-ra slovenskega menedžmenta je na nizkiravni, dodaja. »Soupravljanje je prihodnostkorporacijskega upravljanja, Ijudje posta-jajo veliko bolj pomembni za poslovnouspešnost kot sistem upravljanja, ki da-je besedo samo lastnikom kapitala. Zeloveliko ekonomistov gleda na participacijokot na neprijetno sindikalno pridobitev, vnasprotju z ekonomsko logiko, v resnici paje prav nasprotno.« •POLONA ŠEŠKOpolona. sesko @mag. si »Ne vem, kdo si bo še upal delovati v svetudelavcev, če se zakon ne bo spremenil,«pravi Nuraga Begič. Bojan Kontlč je prvopodpisani poslanec SD pod predlog, ki predvideva, da b moralidelodajalci pridobiti soglasje sveta delavcev, tudi ko delavskim predstavnikom očitajo kršitevzakona ali pogodbe, sicer je varstvena določba zakona brezpredmetna. (Foto: Roman Šipič) Nuraga Beglč,predsednlk svetadelavcev vradomeljskem Llpu,je direktorja AstaDvornika ovadil zaradiutemeljenega sumakršitve pravic dosodelovanja priupravljanju. Direktor LlpaRadomlje AstoDvornlk trdi, da jedelavcem le pojasnil,kako zakonopredeljuje možnostodpoklica svetadelavcev.

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Šeško Polona
Teme: Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 23. 04. 2008
Stran: 30