Nevarna razmerja kapital-politika: iz razmeromaenotne, monolitne gospodarskofinančnokorporacijske mrežejevzniknilo več epicentrov moči, ki se kažejo kot (bodoči) soigralci, sooblikovalci politične realnosti MATIIA STEPIŠNIK Leto 2005 je bilo, ko so si kljuke vrat slovenskih gospodarskih gigantov podajali stari m novi nadzorniki in ko so predsedniki uprav največjih firm iz direktorskih foteljev vstajali kot po tekočem traku. Zaradi slabih rezultatov. Iz osebnih razlogov. Iz krivdnih m nekrivdnih raztogov. Zoranjankovič (Mercator), Janez Lotrič (Petrol), Jože Lenič (Zavarovalnica Triglav), Črt Mesarič (NKBM), Branko Lučovnik (Adria Airways), Aljoša Tomaž (Abanka),
Bruno Korelič (Luka Koper)... Z vrha Leka se je v Rusijo umaknil Metod Dragonja, zamenjala ga je Janja Bratoš. Prvi mož Pivovarne Laško Tone Tumšek je posle po upokojitvi predal Bošku Šrotu. Razpadel je vplivni del gospodarskofinančno-korporacijskega sistema, za katerega se je vedelo, da obstaja in se gaje (ne)posredno povezovalo z vladajočo LDS. A ga je javno, formalno, institucionalno razgalil pravzaprav nekdanji predsednik Mllan Kučan. Ustanovitev Foruma 21 je bila samorazkritje nekega koordiniranega interesnega omrežja, ki ga je politika, vlada Janeza Janše, razmeroma hitro in brez težav razstavila prek državnih deležev v velikih podjetjih. Premiki so vzpostavili novo omrežje. In če je bilo prejšnje omrežje kapitala precej enotno, monolitno, se dve leti pozneje na ekonomskem zemljevidu zarisuje več koordinat epicentrov moči. Naveza Pivovarna Laško-Infond Holding pod Boškom Šrotom, lastniško nekonsolidirani Istrabenz z Igorjem Bavčaijem, gorenjski trojček (Sava, Merkur, Gorenjska banka), ostanki Foruma 21, svojevrstni igralec sui generis Mirko Tuš... Vlada še ostaja pomemben akter prek Kada m Soda. Prej upravljavci, zdaj lastniki kapitala____________ Odhod državne sekretarke, vidne dolgoletne članice SDS, Andrljane Starine Kosem z gospodarskega ministrstva in njen prihod na čelo nadzornega sveta Dela, kamorjoje postavila večinska lastnica Pivovarna Laško, ni bil zgolj prvi javni indikator, da tudi v največji vladni stranki potekajo boji frakcij, temveč so nakazali, da omrežja ne delujejo več tako usklajeno, harmonizirano kot v času LDS. Nekateri so že uspeli pobegniti izpod peruti državne kontrole in igrajo svojo igro. Tudi politično. Morda že stavijo na svojo politično opcijo. Kapitalsko-politične monolitnosti ni več in kapital je za politiko vedno bolj nepredvidljiv. Predvsem pa sta bistveni dve stvari: gospodarsko omrežje, ki se je razpočilo 2005., je kapital zgolj upravljalo, saj so bili njihovi svežnji delnic v podjetjih majhni. Nova ekonomsko-politična realnost pa prinaša tudi pomembne lastnike kapitala, ki z menedžerskimi prevzemi enormno krepijo vpliv. Premoč politike nad gospodarstvom se je do nedavnega zdela lahkotno samoumevna, zdaj se gospodarska omrežja m nekateri posamezniki, ki bijejo hude bitke za preostale najpomembnejše deleže vrednostnih papirjev Kada m Soda ob koncu tranzicije, že kažejo vsaj kot pomembni bodoči soigralci, sooblikovalci politike. Dr. Peterjambrek, sociolog in arhitekt mašinerije Zbora za republik6, pa je že leta 2001 razvil idejo o treh izvorih moči, ki so glasovi volivcev, medijska in finančna moč. Spraševal se je, ali obstaja finančno-korporacijski sistem, ki bi lahko iz lastnih interesov pomagal vzpostaviti to ali ono politično opcijo. Domnevalje tudi, da ima sistem velikih podjetij skupne interese: "In če jih ima, bi bilo normalno, da si bo prizadeval kupiti vlado. Vlado pa si kupi s tem, da kupi stranke in da kupi medije." Stranke v izložbi________ Razprave o "političnih nakupih in prevzemih medijev" so poosamosvojitvena stalnica, nova dimenzijaje dilema, ali si gospodarstvo v prodajni izložbi ogleduje stranke in prek njih prevzem političnih vladarskih vzvodov. Mnogi analitiki, komentatorji, opazovalci in sopotniki političnogospodarske dinamike so si enotni, da sta LDS, ki jo prevzela nova liderka, prej namestnica šefa odvetniške pisarne Senica Katarina Kresal, in SLS, kjer se bo za vodenje stranke potegoval celjski župan Bojan Šrot, prvi prevzemni tarči kapitala, znanilca, da bodo kapitalska gnezda, kot jih je krstil ekonomist dr. Maks Tajnikar, v prihodnosti zelo krojila politično realnost v državi. Kresalova za seboj ne more skriti povezav okoli svojega partnerja Mira Senice in Matjaža Gantarja, ki je prevzel vodenje gospodarskega odbora LDS in je tudi simpatizer SLS, pa tudi Toneta Tlirnška, Janeza Škrabca in Boruta Šukljeta, ki je prišel na nedavni kongres podpret novo predsednico m je prijatelj predsedniškega kandidata Mitje Gasparija. V sporu med Pivovarno Laško m tedanjim Interbrewom za Pivovarno Union je Laščanom, ki jih ]'e vodil 'lUrnšek, ob strani stala odvetniška pisarna Senica. Taista odvetniška pisarna resda ne posluje s KD Group, ki jo vodi Gantar, zato pa zastopa zavarovalnico Adriatic, katere lastnica je prav Gantarjeva gospodarska skupina. Gantar in 'Rirnšek sta seveda pomembna vez do ekonomskopolitično vedno bolj vplivnih bratov Šrot, ki naj bi bila usmerjevalca reforme SLS v modernejšo konservativno stranko bolj sredinskega profila. Za Boška Šrota se ve, da so mu nazorsko blizu tudi nekdanji krogi, povezani s Forumom 21, kjer se je nekaj gospodarskega naboja še ohranilo, daje bil član SD; Pivovarna Laško je lastnica Dela, prek Infond Holdinga obvladuje še Večer. V obeh medijskih hišah sta se nedavno zamenjala nadzorna sveta. Bojan Šrot pa postaja vse bolj izpostavljeni vodja okrepljene štajerske (županske) linije v SLS, v kateri drugi močni del osi predstavlja mariborski župan Franc Kangler. Možnih sprememb v SLS se je nedavno dotaknil tudi premier Janša, ko je dejal, da je zdaj "očitno neka pivovarna zadolžena za Ijudsko stranko". Ravno Šrot in Kresalova naj bi napovedovala čas, ko bo kapital nesramežljivo vlagal tudi v strankarsko politiko. A nova predsednica LDS je odločna: "Strank se ne da prodajati in kupovati. Kajti največje bogastvo vsake stranke so njeni Ijudje. In so Ijudje, ki jo volijo. Tega ne more kupiti noben kapital." Stranke se ne prevzemajo, kupujejo, temveč vodijo, zelo podobno govori tudi Šrot. Uravnoteženje kapital-politika Janševa trditev o Ijudski stranki in neki pivovarni je prehuda, ocenjuje mag. Zvonko Ivanušič, koordinator Skupine za program SLS, in pravi: "Sedanji podpredsednik stranke Bojan Šrot ni do sedaj nikoli poskušal zlorabljati stranke za neke kapitalske interese ali kapitala, recimo Pivovarne Laško, za stranko. Prepričani smo, da bi tudi kot predsednik stranke, če bi bil izvoljen na kongresu, deloval transparentno, v stranki pa se bomo še naprej zavzemali, da bo že.sistem odločanja onemogočal netrangparentno in nekredibilno ravnanje." Sicer pa se z navedbami Jambreka o treh izvorih moči strinja: "V tem trenutku je mreža iz leta 2001 bistveno spremenjena. Ta ne funkcionira več kot enotna mreža, ampak kot več interesno in politično različnih mrež, in zaradi svoje razbitosti nima takšne moči instaliranja kakšne politične opcije kot v preteklosti. Postopoma prihaja do uravnoteženja tako imenovanih mrež kakor tudi relacij kapital-politika. Razlika med prejšnjo mrežo kapitala, politike in medijev ter sedanjimi mrežami je samo ta, da je bila prejšrija mreža dosti bolj prefinjena in neopazna pri svojem delovanju, sedaj pa obstaja neke vrste konkurenca na tem področju, zato so stvari dosti bolj opazne. To se nam zdi manj slabo kot prej." Novi sovplivi__________ Borut Šukje zase pravi, daje nekdanji politik, član LDS, zdaj pa podjetnik, ki se ukvarja z mednarodnim svetovanjem. V premisleku o novih elementih v nevarnih razmerjih politike in kapitala pa izpostavlja, da prihod Katarme Kresal ne pomeni signala, da je stranke in politiko mogoče kapitalsko prevzeti, temvečje pomenljiv obet konca politične tranzicije: "Kresaiovaje sporočilo, ki bo po mojem doseglo naslovnike in namen. Kresalova ni odposlanka kapitala, je pa drzna napoved, da v politiko končno prihajajo sveži obrazi. Ti bodo, če bodo spremenili politično realnost in ne kapital." Obenem pa nekdanji veleposlanik v Beogradu meni še, da pač nismo več v letu 1990, ko kapital ni bil razdeljen. "Zakorakali smo že globoko v zadnjo fazo tranzicije, ko se bo kapital razdelil med nekatera pomembna kapitalska gnezda. Nedvomno je, da gospodarstvo po teh, kot pravim, poslednjih delitvah kapitala politične odločitve potrebuje, dojema in sprejema veliko manj zavezujoče, usodno, fatalno. Spremembe političnih vrhov, to pomeni vladnih ekip, zdaj ne bodo več tako odločilno vplivale na kapital, kot so doslej. Gre za povsem nove pojavne oblike soobstoja, sovpliva kapitala in politike." Mini Forumi 21_________ Drugače pa procese, ki potekajo, vidi Mllan M. Cvikl, nekdanji minister iz LDS, zdaj poslanec SD. Z materjo vseh afer, imenovano Mercator, je bilo, kot pravi, dvema skupinama kapitalskih lastnikov, ei)i okoli Pivovarne Laško in drugi okoli Istrabenza, omogočeno pridobiti velikansko premoženjsko korist, 100 do 200 milijonov evrov: "Ti 'dve skupini ta denar porabljata z njunega zornega kota racionalno, za nakupe za širjenje ekonomskega vpliva in seveda tudi za politične namene. Na dveh, treh koncih se odvijajo priprave za menedžerske prevzeme, ki jih novi zakon o prevzemih celo spodbuja. Kajti po zakonu o prevzemih je dovoljeiKriinanciranje prevzemne družbe s strani družbe, ki bo prevzeta. Ali drugače: če je bilo pred leti v primeru poskusa prevzema Triglava preprečeno, da bi takratna vodstvena ekipa delnice, ki jih šele kupuje, porabila kot garancijo za kredite pri bankah, je to zdaj običajna praksa. Banke jemljejo za garancijo delnice, ki jih prevzemna podjetja sploh še nimalo." Vse to je po Cviklu spodbudila ukinitev progresivne so-odstotne davčne obdavčitve kapitalskih dobičkov: "Menedžerji želijo postati edini lastniki. To dovoljujejo nadzorniki. Prihajamo v čuden kapitalistični sistem, kjer nadzomiki ne izvajajo svoje vloge, igrajo po notah velikega kapitala in na škodo malih delničarjev." Obenem pa opaža, da se menedžerji organizirajo in dobivamo " množico mini forumov 21, ki sodelujejo, da bi obstali. "Začelo se je z gorenjskim trojčkom, nadaljevalo s Pivovarno Laško, Istrabenzom... Država na skupščini tega podjetja s svojimi predlogi ne uspeva več. To vidimo tudi v Gorenju, Krki... A naj menedžerji ostanejo v svoji družbeni vlogi, ki je investiranje, prevzemanje tveganj v gospodarstvu... Potem v tem ne vidim problema," poudarja Cvikl. Slovenija, kam?________ Če pa bi se oblast in lastniki med seboj prepletli, prelili v nerazpoznavno gmoto mrež, povezav, če bi gospodarski sistem stopil v politiko, kar je zdaj možno, se bo slovenska družba potopila v proces brutalne berlusconizacije, postavlja Cvikl prognozo dogodkov, zato mora vlada ustaviti konje pri odprodaji državnih deležev prek Kada in Soad ter proces vrniti v transparentne, legalne, legitimne okvire. Šuklje pa epiloga procesov, ki potekajo, še ne vidi: "Nihče ne more vedeti, kako bodo zadnje kapitalske delitve vplivale na politične procese in na različne podsisteme slovenske družbe. Če sploh bodo drastično. Nikakor pa ne vidim Slovenije kot plena, ki si ga bo razdelilo nekaj družin." Ni jasno, v katero smer zdaj vlečejo silnice, ali obvladovanje medijev in politike z namenom ščitenja kapitala ali uporaba kapitala in medijev za vpliv na politiko, pa pravi Ivanušič in dodaja: "Obe relaciji se nam zdita destruktivni za dolgoročni razvoj Slovenije, kajti objektivno in v nekaterih primerih subjektivno vsebujeta ogromno konfliktnih interesov." Zdi se, da so procesi, spremembe na relaciji kapital-politika neustavljivi. Kakšne so, bodo posledice? So obstajale tudi drugačne, alternativne poti za sklenitev privatizadje, tranzicije, ki očitno meša tudi politične karte? Neznank v enačbi je trenutno več kot rešitev. Slovenija se še ni spremenila v državo z do skrajnosti izostreno neolibcralno kapitalistično logiko, v kateri bi ključni kapitalski igralci korporacij postavljali m odstavljali vladne politične ekipe. Seveda pa lahko razplet brbotanja, preigravanj na kapitalskem trgu in v politiki naplavi oligarhe, ki bodo prek odkupov ključnih gospodarskih subjektov zavladali posttranzicijski Sloveniji. Scenarij je že marsikje viden, preizkušen.
Medij: Večer
Avtorji: Stepišnik Matija
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 28. 07. 2007
Stran: 49
