vsaj kot enega večjih taj-kunov v Sloveniji prikazati Igorja Bavčarja, predsednika upraveIstrabenza, ki je bil predsedniknekdanjega Odbora za varstvočlovekovih pravic (vletu 1988 invčasuatereJBTZ),jeJanšaizpo-stavil, da se ob površnem spre-mljanju medijskih konstrukcij ne more znebiti vtisa, »kot dabi hoteli Bavčarja namerno iz-postavljati kot edinega tajkunain s tem preusmerjati pozornostod največjih rib«. Na vprašanjenovinarja, ali vojna proli lajku-nom vpliva na odnose znolraj V SDS so bili presenečeni nad netočno navedbo predsednikaForuma 21 Milana Kučana, da se SDS ni odzvala vabilunjegovega Foruma 21 na razpravo o gospodarstvu. G!avnina slovenskih tajkunov zagotovo ni v SLS, temvec spadajo pod okrilje SD, LDS in Zaresa.Forum 21 jih šciti, njegov predsednik pa zavaja javnost in širi neresnice. Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, Andreja Velušček, Bor Slana, Srdjan Zivulovič/Bobo, STA koalicije, je premier odgovoril,da glavna koncentracija tajkunovv Sloveniji zagotovo ni v SLS.Tranzicijski kapital janša vidiresno nevarnost za Slovenijo innjeno demokracijo v tranzicij-skem kapitalu, ki si je brezob-zirno prigrabil velikanski vplivvključno z večino medijev, s kate-rimi si poskuša podrediti presojoo tem, kaj je v Sloveniji prav in kajnarobe. »Prav je seveda vse, karpočnejo tajkuni in njihovi politič-ni podporniki. Namesto da bi bilimediji pri nas neodvisna četrtaveja oblasti, so pretežno tajkun-sko orodje,« je opozoril. Pri tempa dodal: »Stotnije vaših kolegov,ki so lani tik pred predsedovanjemEU podpisovali lažno obtožbozoper slovensko vlado, so ostalepopolnoma tiho, ko so iz poštnihnabiralnikov prilezli njihovi taj-kunski lastniki. Ta dvojna merflain ta ideološka poravnanost brez-obzirnega kapitala in velikega delanovinarstva v Sloveniji sta najve-čja nevarnost za demokracijo prinas,« je sklenil premier.0 tajkunizadji v MariboruV preteklih dneh so v maribor-skem mestnem odboru SDS pri-pravili posvet z naslovom Divjelastninjenje slovenskih podjetij.Osrednji gost je bil poslanec SDSZvonko Černač, pridružila pasta se mu predsednik mestnegaodbora Gregor Pivec in podžu-pan iz vrst SDS Danilo Burnač.Opozorili so na nekaj ključnihvzrokov in posledic t. i. tajkuni-zacije. Černač je zavrnil očitkeopozicije, da aktualna vlada nistorila dovolj, da bi preprečiladivje lastninjenje. Po njegovihbesedah velja krivdo iskati v preteklosti, ko si je oblastni sistemzatiskal oči pred »tajkunsko-političnimi« povezavami. Kot jepoudaril, je tajkunizacija ško-dljiv proces, ki lahko dodobranačne demokracijo v državi. Ponjegovih besedah večina glavnihakterjev divjega lastninjenja pri-haja iz političnega kroga LDS mSD. »Politika je v preteklosti posvojih najboljših močeh asisti-rala v tem procesu. Brez pomočipolitike tajkunizacija v takšnemobsegu, kut smo mu bili pri-če, sploh ne bi bila mogoča.«Černač je menil, da razlogovza divje lastninjenje ni mogočepripisati samo neustrezni zako-nodaji, temveč tudi in predvsemnedoslednemu izvajanju zako-nodaje. »Tisti, ki so bili na čeluregulativnih institucij, zaradipolitičnega in kapitalskega inte-resa niso odigrali vloge, ki bi jomorali.a Kot je dejal Černač, jezatajil tudi pravosodni sistem.»Pravosod]'e je dokazljivo ne-učinkovito m je hiba celotnegasistema.« Pri tem je opozoril, dabo treba v prihodnje povečatitudi učinkovitost policije in to-žilstva v boju proti organizirane-mu gospodarskemu kriminalu.Černač je posebej opozoril naškodljive posledice kapitalsko-medijskih povezav. Tudi Pivec jeizrazil zaskrbljenost zaradi »vsebolj agresivnega vpliva kapitalana uredniško politiko«. Pri temse je vprašal, »ali novinarji čutijooziroma se zavedajo tega vplivaa.Po Černačevih besedah je bil tudiForum 21 med drugim ustano-vljen z namenom prikrivanjakapitalsko-medijskih povezav.Burnač je spomnil na nekate-re najbolj izpostavljene primeredivjega lastninjenja, kot so Pivovarna Laško, Merkur in Merca-tor. Po njegovih besedah državi vpreteklosti ni uspelo ali pa morebiti ni hotela vzpostaviti učinko-vitih zakonskih mehanizmov, kibi preprečili tajkunizacijo. Loza Forum 2i deluje v poslovnih prostorih na Nazorjevi 6 v Ljubljani. Boska Srota loia Forum 21 ne omenja, pouedno ga torej sciti. Gregor Goloblč in Matej Lahovnik (oba Zares), kljucna akterja tajkunstvci Jože Tanko, vodja PS SDS Igor Bavcar, Istrabem Kučanove neresnice Le nekajdni prej je razpravo pripraviltudi Forum 21. Po pričakovanjihpa se ta ni gibala okrog tajkuni-zacije Slovenije in s tem pove-zane koncentracije lastnistva,ampak so govorili o slovenskemgospodarstvu z vidika volilnihprogramov strank. Milan Kučan,predsednik Foruma 21, je dejal,so želeli s tem »olajšati odločitev,koga voliti na državnozborskihvolitvah«. Povabilu naj bi sc biliodzvali Zares, LDS, SD in Lipa,medtem ko so se SDS, NSi in SLS opravičili, za DeSUS pa naj temane bi bila zanimiva. Kučan je nazačetku razprave dejal, da so sepovabilu odzvali »tisti, ki imajokaj povedati o slovenskem go-spodarstvua. Predstavniki strankso odgovarjali na 12 vprašanjMaksa Tajnikarja, ki je vodilrazpravo. Pri tem pa je Kučan»pozabil«, daje Forum 21 stran-ki SDS dva dni pred tem poslal12 vprašanj in v stranki so nanjeodgovorili. 0 tcm smo pisali žev prejšnji številki našega tednikain s tem razkrinkali Kučana, ki si pač ne želi odgovorov, ki mu neustrezajo, saj je to zamolčal. Kero tem v javnosti ni bilo velikogovora, objavljamo vprašanja inodgovore, mnenje o Kučanovemravnanju in o tcm, ali govori rc-snico, pa naj si ustvari vsak sam.S sestanka lože odgovore navprašanja, kl naj bi pomenilapodlago za razpravo, objavljamoposebej. Zaradi pomanjkanjaprostora tokrat objavljamo letiste, ki se nanašajo na gospo-darsko področje in o katerih je potekala razprava. Objavljamotudi stališča razpravljalcev natorumu, ki so zelo različna. Do-dajmo, da iz nobenega poročilani bilo mogoče razbrati, da bi ovsem tem svoje mnenje izrekeltudi Kučan. Iz poročila Sloven-ske tiskovne agencije je tako raz-vidno, da so razpravljali pred-vsem Matjaž Gantar, solastnikKD Group, v zadnjem času papredsednik odbora za gospodar-stvo pri LDS, Pavle Gantar, po-slanec (zdaj Zaresa, prej LDS) inSašo Peče, poslanec (zdaj Lipe, Ali se strinjate z lastnlnsklmi koncentraci-jami, kot so se zgodile v primeru Istraben-za, Laškega in Merkurja? Ali menite, dasmo s tem uresničili nacionalni interes, daostane lastnina v podjetjih slovenska? Alipredvidevate določene poteze na področjulastninske koncentracije?Te koncentracije niso bile izpeljane na pre-gleden način niti niso imeli vsi delničarji za-gotovljenih enakih možnosti sodelovanja prioblikovanju lastniške strukture. V nacional-nem interesu je delovanje pravne m socialnedržave, o čemer pa v teh primerih zaradi krši-tev ne moremo govoriti. Že prejšnje prodajetujcem, npr. Kompasa, Elana, Banke Koper,in tudi zadnji primer prodaje pomembnegadeleža Mercatorja, ki so jih izpeljali mene-džerji in nadzorniki, ki so člani ali duhov-ni pripadniki SD, LDS, Zaresa in delujejopod kapo Foruma 21, v celoti demantirajodeklarativno, demagoško in populističnozavzemanje za nacionalni interes. Praksa,ki jo izvajajo, gre v povsem nasprotno smer.Vsekakor bo treba še zaostrili zakonodajo.Pričakujemo pa predvsem reden in resennadzor nad procesi koncentracij in v prime-ru kršitev tudi hitro m učinkovito ukrepanje KajjeKucanzamolcal? neodvisnih institucij in regulatorjev. Do tegamandata tega ni bilo čutiti.Ali menite, da je inflacija v Sloveniji, ki jenajvišja v evroobmočju, zgolj posledica zu-nanjih stroškovnih šokov?Kaj boste naredi-li, dajo boste znižali!Slovenija je že ob vstopu v evroobmočjeimela najvišjo inflacijo, pred tem pa sploh.Rast inflacije je svetovni problem, težaveimajo tudi najmogočnejše ekonomije m tudinajbogatejše države sprejemajo ukrepe za od-pravo posledic inflacije za najšibkejše sloje.Prav pri odpravi posledic inflacije sta ta vlada inkoalicija storili zelo veliko. Drži pa trditev, da jenajvečji del porasta infladje »uvožen« z naftni-mi derivati in hrano. Ti imajo pomembno višjoutež v slovenskem indeksu cen kot v državahevroobmočja. To pomeni, da imajo višje cenenafte in hrane bistveno večji vpliv na inflacijo vSloveniji kot v drugih državah evroobmočja.Ob tem pa je treba upoštevati, da so dalidomači inflaciji dodaten pospešek še lastniki- menedžerji živilskih podjetij, ki so z netran-sparentnimi in nezakonitimi dejanji »osvoji-li« podjetja v imenu nacionalnega interesa,kar javno zagovarjata levica in Forum 21. Z nesorazmerno visokimi dvigi marž so zidalikončne cene in obremenili predvsem naj-revnejše sloje prebivalstva. Pričakujemo, dabodo UVK, ATVP in drugi opravili naloge, kijimjih nalagajo zakoni. Če se bo pokazalo, daje treba pravno podlago še kje dodelati, bomoto prav gotovo storili.Gospodarska rastje vpreteklih letih v vcllkimeri temeljila na domacih investicijah v ce-stno infrastrukturo, ki sojih izvajala doma-ča podjetja. Ta investicijski val se bo kmalukoncal. Ali ga boste s cim nadomestili?Visoka in zdrava gospodarska rast je v pre-teklih letih v Sloveniji temeljila na visoki rastiizvoza in investicij. Na področju investicij vjavno infrastrukturo bo tudi po dokončanjuAC ostalo še veliko dela na državnih in dru-gih cestah, železnici, komunalnih omrežjih... Začeli se bodo tudi projekti iz Resolucije onadonalnih razvojnih programih 2007-2023,svoj prispevek pa bo dal tudi razvoj malegagospodarstva in velikih sistemov. Verjame-mo, da bo mnogo teh investicij financiranihna podlagi javno-zasebnega partnerstva. Vse-kakor bomo permanentno skrbeli, da bomoirneli tak davčni, normativni in administraPredsednik Foruma 21 Milan Kučan s t. i. old boys marca 2004 Nekdcinjiministerza gospodarstvo in clan SD Maks Tajnikar je dolg države povečal, je opozo-ril tudi Križanič, Pavle Gantarpa je poudaril, da lahko zadol-ževanje države povzroči finanč-no nestabilnost. Medtem ko siMatjaž Gantar želi, da bi bilaSlovenija prijaznejša do kapitala,tudi tujega, želi Peče Slovemjokot človeku prijazno državo. Večtujega kapitala si želi tudi PavleGantar, spodbujanje neposre-dnih investicij tam, kjer se poka-že interes, in ustvarjanje razmerza neposredne tuje investicije paje izpostavil Križanič. IB tivni okvir, ki bo omogočal najboljše razvoj-ne odgovore na izzive, ki jih bodo prinašalerazmere. Da to zmoremo, smo že dokazali,saj imamo v tem mandatu najvišjo rast v svojizgodovini in eno najvišjih v Evropi.Vzadnjih letihje nastal velik razkorak medrastjo domačih cen in cen na trgih, kamorslovensko gospodarstvo največ izvaza. Tojezagotovo resno onemogocilo konkurenienizvoz slovenskih podjetij... Kaj boste nare-dili, da bi s tega vidika slovensko gospodar-stvopostalo •snova konkurenčno!Reforme oziroma razbremenitve, ki smojih izpeljali na davčnem, administrativnem indrugih področjih, so pustile prebivalcem ingospodarskim družbam veliko sredstev, s kate-rimi so lahko bolj uspešno in uiinkoviteje za-čeli z novim razvojnim ciklom, ki se odraža vizredno visoki gospodarski rasti, ki je ena naj-višjih v evroobmočju. Ta temelji predvsem navisoki rasti investicij in izvozu, torej ima zdra-vo podlago. Če ne bi bili konkurenčni, ne bibilo mogoče tako uspešno prodajati v tujino, šeposebej ker večinoma prodajamo industnjskeizdelke. Konkurenčnostvpredelovalnih dejav-nostih v Sloveniji se je v primerjavi z državami evroobmočja najmanj poslabšala, stroški pre-delovalnih dejavnosti pa so realno celo upadli.Investicije in izvoz so najintenzivnejše pravv zadnjih treh letih. Visoka rast investidj vposodobitve opreme in v nove programe omo-gočajo rast storilnosti, konkurenčnosti, plač inzaposlovanja. Vsekakor bomo sledili vsem re-šitvam, ki bodo poleg visoke gospodarske rastizagotavljale tudi primerijiv in sprejemljiv eko-nomsko-sodalni položaj zaposlenih.BrutodalgSlovenije do tujineje v zadnjih Sti-rih letih hitro narasel. Kaj boste naredili, dase ta trend na bo nadaljeval vprihodnje?Vladna fiskalna politikaje omejevalna pov-sod tam, kjer vlada lahko ukrepa. Že drugoleto zapored bomo imeli proračunski prese-žek, vstrukturi BDP se pomembno zmanjšujejavna poraba, prav tako se relativno in abso-lutno znižuje javni dolg. Ti trendi so zelo po-zitivni. Dolg širšega sektorja države po evrop-sko primerljivi metodologiji ESA - 95 se je včasu mandata te vlade znižal za več kot 3,5odstotne točke BDP. Med državami evroob-močja ima tako samo Luksemburg nižji javnidolg kot Slovenija. Narašča pa zadolževanjezasebnega sektorja, karje znakvečjega zaupanja in optimizma in k čemur prispevajo tudiugodne dolgoročne napovedi. Kljub temu paje bruto zunanji dolg v Sloveniji v odstotkihBDP najnižji med državami evroobmočja.VSlovenijije malo tujega kapitala. Se stri-njate s to trditvijo? Kaj nameravate naredi-ti na tempodrocju?Res ga je man), kot bi ga lahko bilo. Najve-čja ovira večjemu prodoru tujega kapitala jet. i. nacionaini interes, ki je naš prostor skorajzaprl in ki preprečuje vstop konkurence v naj-pomembnejša slovenska podjetja m instituci-je - v t.i. družinsko srebrnino. Interesno po-vezana omrežja s politično podporo SD, LDSin Zaresa, za katerimi stoji loža Forum 21, po-skuša na vse načine preprečiti vstop zdravegatujega kapitala, čeprav to poslabšuje konku-renčnost, dviguje cene prehrambenih in dru-gih izdelkov, kar po nepotrebnem prazni žepedržavljanov in vpliva tudi na njihov slabšiživljenjski standard. Svobodna gospodarskapobuda in pretok kapitala morata zadihati spolniini pljuči. Treba se )e namreč zavedati,da prav mala in srednja podjetja v Slovenijiustvarijo največ novih delovnih mest.Opomba:Vpra$anJa: Forum 21; Odgovori; SDS Vse poti koncentracije lastništva vodijo v SD, LDS m Zares, Mariborski mestni odbor SDSje pripravil okroglo mizo o divjein lastninjenjii. prcj SNS) ter France Križanič,solastnik in direktor zasebnedružbe ETPF, član SD. Drugihrazpravljavcev očitno ni bilo,saj jih niso povzeli niti v STAniti v drugih medijih. Dodajmo,da je bila udeležba dokaj slaba.Matjaž Gantar, ki vodi odbor zagospodarstvo v LDS, se je strinjals koncentracijo lastništva, do ka-tere je prišlo v primerih Pivovar-ne Laško, Istrabenza in Merkurja.'>Koncentracrja je legalen pojav,«je poudaril. S koncentracijo la-stništva sta se strinjala tudi Sašo Peče in Pavle Gantar, medtemko je Križanič prepričan, da ješlo v teh primerih za prikrito ku-povanje deležev. Pavle Gantar jeob vprašanju inflacije izposta-vil, da se je vlada nanjo odzvalaprepočasi in da je treba ob tejproblematiki voditi anticikličnopolitiko. Križanič je prepričan,da mora država vzpostaviti sis-tem oblikovanja pravičnih plač inzagotoviti fleksibilnost delovnihmest. Konkurenčnost gospodar-stva in financiranje javne porabesta glavni rešitvi visoke mflacije, je dejal Matjaž Gantar, medtemko je Peče prepričan, da so vzrokiza visoko inflacijo v nefleksibil-nosti proračunskih prihodkov.Mnenja navzočih predstavnikovstrank so se razlikovala tudi obrutozadolženosti Slovenije. PoPečetovih besedah je Slovenijazadolžena primerljivo z drugimidržavami, da pa manjka strategijavračanja omenjenega dolga. ZaMatjaža Gantarja je naša državaena manj zadolženih v območjuevra, problem pa je prelivanjedolga v končno potrošnjo. Da se

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 03. 07. 2008
Stran: 25