~~amovšečne izjave politikov o več kot wdovoljivi rasti na~~ sega gospodarstva v prvem četrtletju letošnjega leta so v ~J glavi prenekaterega drz.avljana sprožUe vprašanje, koliko bo s tempri svojem dohodku pridobil posameznik, on osebno. Ob vseh državnih uradih in institutih, ki z.morejo do decimalke nalančno napovedati inflacijo v naslednjih šestih mesecih, zaiiesljivega odgovora seveda ne bo dobil. Ne zato, ker tega ne hi bilo mogoče izračunati, temvec zato, ker so taksni kazalci pri nosilcih sistema nez.aieleni. Politični in gospodarskl sistem se morata kaz.ati navzven kot uspesna. Tako so nam zadnja leta dopovedovali, da se je BDP na prebivalca v samostojni Sloveniji povečal w
trikrat. Po~abili pu so povedati, da se BDP zdaj izračunava bistveno drugače, kot seje prej, da se vanj ria primer vštevajo tudi dohodki z.dravstva, solst'a in tuja posojila, nekoč pa se je BDP iz.računaval le na podlagi rasti proiz.vodnje. Ta podatek pa pove, daje Slovenija sele luni dosegla druzbeni proizvod iz leta 1988. Zato je ra~umljivo, da so se v tem času plače povecale le za četrtino. Ceprav se drzava raz.glaša so socialno, podatkov o spremembi socialnega položaja prebivalcev ne zbira in tudi ne objuvlja vsem rawmljlvih podutkov o tem stanjii. Le tu in tam zvemo z.a stevilo prebivalcev, ki nimajo niti z.a kruh, :.a stevilo otrok, ki gredo spat brez večerje cili pajim starši ne morejo duti denarja za solske malice. A ti posamičm podatki ne kaiejo celovitega socialnega stanja. K nejasnosti prispevajo tudi tako imenovani evropski normativl. Tako seje stevilo brezposelnih v wdnjem letu izredno znizalo, a ne zato, ker bi bili dobili delo, temveč wto, ker so s seznama brez.poselnih izločlli vse sturejse od petinpetdeset lel, ker so ti, po evropskih merilih, neT.aposljivi. Oni dela ne bodo dobili nikoli več, z.ato niso brezposelni, temveč le še sncialni problem. Da sistem, v katerem vladata kapital in se sla po dobicku w vsako ceno uveljavlja brez, omejitev, ni zainteresiran zajasen vpogled v stanje gospodarstva in dejansko socialno stanje prebivalstva, se lahko prepričamo sleherni dan. Tihe podraž.itve življenjskih potrebsčin se dogajajo po tekocem traku. To ve vsaka gospodinja, ki kupuje sproti. Dražijo se vse javne storitve, od vode do plina, elektrike in odvoza smeti. Draz.ijo se bančne in zavarovalniske storitve, PTT. Le s težavo bi našli storitev ali izdelek, ki mu cena v zadnjem letu ne bi zrasla. Ko pa v pomladnih mesecih te iste ustanove inpodjetja začno objavljati podatke o svojem poslovnem uspehu v preteklem letu, se vsi po vrsti hvalijo z dobickom, ki so ga ustvarili. Tega potem. delijo vodilnim poslovnežem, tu in tam kakšno drobtinico dobe tudi mali delničarji. Rezultati »dobrega« gospodarjenja torej pripadajo lastnikom in vodilnim, v visokih in za naše raz.mere neutemeljenih zneskih. Kajti ti Ijudje praviloma niso Se ustvarili nič bistveno novega, oni le obračajo tisto, kar sije od ust odtrgalo delovno Ijudstvo v predhodnih petdesetih letih. Njihovi apetiti pa so tolikšni, da o delavskem solastnistvu in udelezbi pri dobičku, kar je na primer v Nemciji že povsem normalna stvar, nocejo niti slišati. Ustavno geslo o socialni drz.avi se pri nas uresničuje le v omejenem obsegu, predvsem skozi socialne podpore. Kakšne so te in kakšno preživetje omogočajo, pa se poredko vpraSamo. Skromno slovensko Ijudstvo, ki vecinoma z.e premore streho nad glavo in ne trpi lakote, v svojih sebičnih pričakovanjih pa upa tudi na novi televiz.or in boljši avto, svojim politikom ne ziia ali ne more zastaviti pravih vprasanj o sedanjosti, ne z.na pa jim tudi zastaviti pravih nalog w prihodnost. Na volitvah se odloča po osebnih simpatijah, kvecjemu se po tem, kdo od slabihje po njihovern mnenju nianj slab. Zdaj ze lahko prisluhnemo kandidatom z.a predsednika države in se vprašamo, za kaj se dejansko zavzemajo. Doslej od njih kaj oprijemljivega še nismo slišali. Vladimir Kavcic
Medij: Svobodna misel
Avtorji: Kavčič Vladimir
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 27. 07. 2007
Stran: 3
