llstra~enzovOpenAc, spletskrivnosti inčudes vKatja Skoberne, direktoricaIstrabenzovega OpenAda,je prišLa na Lestvico nav-plivnejših Ljudi v VeLikiBritaniji, medtem pa jeOpenAd še vedno posLov-no najbolj probLematičenIstrabenzov projekt, ki gazdaj tudi prodajajo. Ji~-/~ se o OpenAdu, spletni posredoval-nj|& nicikreativnih ogaševalskih idej, vkateregaje Istrabenz pred zadnji-~N mi volitvami vložil krepke denarce,je skrivnost. Trenutno kaže le, da potekajopogovori o prodaji, komu, pa ni mogoče izve-deti. V Istrabenzu in njihovi družbi OpenAd soinformacijo o

prodaji sicer izdali posredno, kosmo jih vprašali, kdo iz Istrabenza jih bo v švi-carskem upravnem odbom OpenAda zastopalpo odhodu nekdanje piarovke Barbare Stegeliz Istrabenza. »0b vstopu novega vlagatelja sebo sestava upravnega odbora spremenila,« sopovedali. »Pogovarjamo se z različnimi profilivlagateljev, od finančnih do strateških, ter posa-mezniki in ti pogovori tečejo že nekaj mesecev.Dogovarjamo se o dokapitalizaciji ali odkupudružbe,« o prodaji odgovarja Katja Skobeme,izvršna direktorica podjetja OpenAd.Koje oktobra 2004 koprski Istrabenz s 6,3 mili-jona evrov dokapitaliziral in postal 50,1-odsto-1mlastiiikspletnegapodjetjaOpenAd(leta2006gaje dokapitaliziral še z 1,49 milijona evrov), seje dvigmla marsikatera obrv. Prvič zaradi vsote,kijojevložilIstrabenzIgorjaBavčarja,terzara-di dejavnosti, kijo opravlja OpenAd. Obljube sobile omamne, ciljivisokoleteči: iz Istrabenza sotakrat sporočili, da si od te naložbe obetajo večkot 20-odstotne donose. Kdaj, niso pojasnili.Ob nakupu deleža so se pojavile govorice, da greza pranje denarja, spet drugi so bili prepričani,da Istrabenz prek OpenAda financira strankoLDS: »Spekulacij sicer ne komentiramo, poseb-no ne zlonamemih, kotje ta. Odločno zanikamonavedene govorice,« odgovarjajo zdaj.Obljube o dobičku kot na pokvarjeni ploščiSeptembra 2005 je Istrabenz malemu delničar-ju Davidu Jančiču, kije problematiziral nakup KAJ SPLOH JE OPENAD OpenAd se oglašuje kot največji kreativni oddelek na svetu. Če poenostavimo, greza spletno ženitno posredovalnico med kreativci in njihovimi idejami na eni in podjetji, kipotrebujejo kreativno komunikacijsko idejo, na drugi strani. Med prednosti takšne zamisliavtorji navajajo predvsem velik izbor idej in rešitev v kratkem času, možnost uveljavitve šenepoznanih ter seveda nižje stroške. Kot pravi Katja Škoberne, izvršna direktorica OpenAda,imajo danes 10.900 pogodbenih avtorjev iz 125 držav, v bazi pa že skoraj 6000 idej. »Našikreativni bazi se dnevno pridruži povprečno 20 novih kreativcev,« pravi. Po njenem mnenjuOpenAd ponuja tudi inovativno cenovno strukturo. »Naročniki pLačujejo Licenčnino za idejein ne pLačujejo za vloženo delo oziroma odstotek pLače kreativcev, kotje to že leta kamenspotike med oglaševalskimi agencijami in naročniki,« je prepričana Skobernetova. Očitke otem, da prodajajo zavržene ideje, zavrača. Zagotavlja, da je zakonsko poskrbljeno za pravnozaščito idej. Videti je, da je v tem trenutku OpenAdova najpogostejša dejavnost organizira-nje natečajev za kreativne ideje, med drugim tudi za podjetja, kot so Mercedes-Benz, MTV,Gillette and Bono's One Campaign. OpenAda, predvsem ceno, še enkrat zagotovil,da v letih 2006 in 2007 iz naslova OpenAda»pričakujejo dobiček, ki bo podrobneje določenz letnimi načrti družbe«. Slaba štiri leta poznejeje jasno le, da več kot 20-odstotnega donosa indobička še vedno ni.Februarja laiii so v Istrabenzu zagotavljali, daver-jamejo v OpenAd. Da družbi še ni uspelo uresničitizado.stnihprihodkovjeposledicadaljšegaproccsapri uvajanju klientov za uporabo spletnega porta-la, so dejaliv Istrabenzu. Marca letos seje ton spre-menil. Ob predstavitvi lanskih poslovnih rezulta-tov so v Istrabenzu pojasnili, da največje težavepredstavlja prav poslovanje družbe OpenAd, ki jelani ob 336.000 evrih prihodkov ustvaril kar 3,4milijona izgube. »Za zdaj pri OpenAdu ne more-mo govoriti o uspehih, trenutno pa smo v pogo-vorih z drugimi investitorji glede sodelovanja prirazvoju dmžbe,« so pojasnili.Katja Škoberne, carica v AnglijiNa drugi stranije bila Katja Skoberne, izvršnadirektorica OpenAda, letos poleti uvrščena nalestvico tisoč najbolj vplivnih Ijudi v britan-skem poslovnem svetu, ki jo sestavlja DialyTelegraph, eden najbolj branih britanskihčasnikov. Lestvicaje razdeljena v deset sektor-jev oziroma industrij in Skobernetovaje v kate-goriji tehnologije in telekomunikacija uvrščenana 94. mesto obbokdirektorjemvpodjetjih, kotsta British Telecom inVodafone.Odgovorov na vprašanja, kateri kriteriji sobotrovali uvrstitvi na lestvico in kdo so še pre-ostali Slovenci, ki bi se lahko uvrstili na lestvico,iz Daily Telegrapha nismo dobili.Zanimivo pa je, da v Istrabenzu uvrstitveizvršne direktorice niso obesili na veli-ki zvon. »Katji Skoberne smo čestitali, sajje dosegla izjemen uspeh. Uvrstitev naTelegraphovo lestvico pripisujemo njeni intenzivni aktivnosti na britanskem trgu,«pravijo v Istrabenzu.Škobernetovaje tudi pogosta gostja uveljavlje-nih revij in časnikov, kot so Campaign, Strategy,Adweek,AdvertisingAg'e, International HeraldTribune intelevizijskih oddaj nabritanski tele-viziji. Kaj se torej dogaja z Istrabenzovo tveganonaložbo OpenAd, kijc očitno bolj prepoznana vAngliji kot Sloveniji?Skrivnost številka 1: lastnikiDi-užbo OpenAdje leta 2003 ustanovila skupinainvestitorjev, kijoje vodil Vital Vcrčič, kije tudipredsednik uprave te družbe. Poleg Istrabenzaje dnižba v lasti še nekaj fizičnih oseb. Zapletloseje že pri tem, kdo so te osebe. Znanoje, daimata lastniški delež v OpenAdu Verčič inŠkobernetova, preostali lastniki so po potr-ditvah Istrabenza in Skobernetove skrivnost.»Družbo so ustanovili družbeniki, ki želijo osta-ti neimenovani,« sporoča Skobernetova, enakopravijo v Istrabenzu. Na našc neposredno vpra-šanje, ali je med lastniki kdor koli iz Istrabenza,so kasneje odgovorili le: »Nihče iz Istrabenza nimed lastniki OpenAda.« Družba OpenAd AG jeregistrirana v Svici, v tamkajšnjein registru panismo našli podatkov o lastnikih.Skrivnost števika 2: naročnikiPri vprašanju, kdo so njihovi največji naroč-niki. smo naleteli na zaupnost. »Večina našihnaročnikov se ne želijavno izpostavljati. Gre zakorenite spremembe v oglašcvalskcm procesuna svetovni ravni in družbe, ki našo storitevuporabljajo, bodo svojo odločitev objavile obsvojem času,« pravi Skobernetova.Na spletni strani OpenAda sicer piše, da so nji-hovi ključni naročniki medijska skupina Emap,britanska modna znamka Etam in Lastminute,spletna potovalna agencija. Med primeri sta na njihovi strani navedena še oglas za slovenskiAC-Intercar, ki sicer z OpenAdom od leta 2004ne sodeluje več, in strategija za britansko IT-podjctje Ontrac Global. Na strani OpenAd jetudi zapisano, da med njihove naročnike sodi-jo podjetja, kot so Daimler, Mercedes-Benz,MTV in revija FHM. Njihov poslovni partnerpaje Financial Times, s katerim so organiziralinekaj natečajev za kreativne ideje pri dn-ižbenopomembnih temah, nazadnje leta 2006. Nas sozanimali njihovi zadnji najbolj odmevni projek-ti. In ostali smo brez odgovora.Zanimalo nasje tudi, katera slovenska podjetjaso zdaj njihovi naročniki. »V Sloveniji nismoaktivno pridobivali naročnikov, saj je trg pre-majhen, da bi v tej fazi razvoja podjetja opra-vičevala vložek. Imamo nekaj naročnikov, a biza navedbo njihovih imen potrebovala njihovoprivolitev,« pravi Skobernetova in dodaja, daje Istrabenz preizkusil storitve OpenAda in naOpenAdu organiziral natečaj za pridobitev kre-ativnih konceptov.Skrivnost številka 3: vrednostŽe ob vstopu Istrabenza v lastniško strukturoleta 2004 sta obe strani sporočali, da seje zavstop zanimalo veliko podjetij. Katera, niso raz-krili. Tudi zdaj Skobernetova zaradi dogovorao zaupnosti ne želi razkriti, kdo vse so poten-cialni vlagatclji. »0b vstopu Istrabenza so bileto predvsem tuje družbe, in zdaj se tudi dogo-varjamo predvsem s tujimi družbami,« pravi. VIstrabenzu so odgovorili le, da se pogovarjajo zrazličnimi vlagatelji, ki želijo biti neimenovani.In vrednost podjetja? »0 tem tečejo pogajanja zinvestitorji,« sporočajo iz Istrabenza.OpenAdu pri izgubi zgled amazon.com in e-bayZaradi nedostopnosti finančnih podatkov nimogoče oceniti dejanske vrednosti OpenAda.Prav tako ni mogoče oceniti, zakaj tolikšnaizguba iz poslovanja. Največji del izgube grenajverjetneje pripisati stroškom dela. OpeiiAdima po vsem svetu skupno 39 rednih sodelavcevoziroma zaposlenih, slabo polovico v storitve-nem centru v Sloveniji. Skobernetova izgubovidi drugače: »Za inovacije takšnega kova, kotjcOpenAd, ni neobičajno, da so dobičkonosne šelepo 8 letih kot na primer pri amazon.com.« Tudiv Istrabenzu neuresničitev na začetku zastavlje-nih ciljev pojasnjujejo s primerjavo s svetovnoznanim projektom. »OpenAdje ideja, kijo lahkoprimerjamo na primer z e-bayem - takšne idejepotrebujejo zagonski čas,« pravijo v Istrabenzu.in Brina Černetič



Medij: Manager
Avtorji: Černetič Brina
Teme: mali delničarji, Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Ljudje & ideje
Datum: 05. 07. 2008
Stran: 35