tuje je povzročila Mramorjeva davčnareforma, ki je začela veljati leta 2005 in bi, čeje nova vlada ne bi zadnji trenutek nekolikopopravila, kapitalske dobičke obdavčila po 50-odstotni stopnji. Veliko podjetij seje za selitevtako odločilo pred koncem leta 2004. Kljubznižanju obdavčitve kapitalsldh dobičkov se zaselitev podjetij v države s še nizjtmi stopnjamiodločajo nova m nova podjetja. Še vedno seizplača.Poglejmo primer podjetja Elektronček.Podjetje za razvoj igralnih avtomatovje bilomed tistimi, ki so družbo na Nizozemskem,Elektronček Group B. V., ustanovili tik pred začetkom veljavnosti Mramorjeve reforme.Tomaž Zvipelj, generalni direktor SkupineElektrončekje pojasnil, da zaradi tedaj nera-zumno visoke obdavčitve kapitalskih dobičkovpri nas, s čimer sta se z Jocom Pečečnikom pri-pravila za prihodnost. »Ce bi tedaj veljala dana-šnja, 20-odstotna obdavčitev, tega gotovo ne bipočeli,«je dejal Zvipelj. Ceprav seje izplačalo.Polovico Elektrončka staAvstralcem za okoli W Psihološko mejodavčne stopnje stro-kovnjaki določajo pri10 do 15 odstotkih. 40 milijonov evrov prodala leta 2006, koje bilastopnja že znižana na 20 odstotkov, ševedno pasta s tem privarčevala okoli 8 milijonov evrov.Del kupnine sta si izplačala prek dividend injih seveda prijavila v dohodnini, preostalo panamenila za druge naložbe. Zgodba ima vsajdve plati. Po eni to pomeni, da so bili slovenskidavkoplačevalci »oškodovani« za osem milijo-nov evrov. Po drugi se je lep del tako »privar-čevanega« denarja prelil v nove posle, z novimidelovnimi mesti in še več poslovnega dobička,od katerega bo davek plačan v Sloveniji, praviZvipelj. Drugih koristi nimajo, »vzdrževanje«nizozemske družbe pajih stane okoli 50.000evrov na leto.Javnost si pogosto napačno razlaga, da lastni-ki podjetja selijo v tujino zato, da bi se izogni-li plačilu davka na dobiček. A ni tako. Večinaslovenskih podjetij, ki so lastništvo preneslana Nizozemsko, Ciper ali Luksemburg, davekna ustvarjeni dobiček plača v Sloveniji, saj tuopravlja dejavnost in fiktivna selitev v tujino jih plačila tega davka ne odveže. Poleg tegaje vnekaterih od teh držav davek na poslovni dobi-ček celo višji kot pri nas. Res paje, daje v tehdržavah nižji davek na kapitalski dobiček individende ali pa ga sploh ni, zato lahko prihra-nijo tisti, ki prodajajo naložbe. V nadaljevanjus pomočjo davčnih strokovnjakov pojasnjuje-mo razloge za prenos lastništva v davčne oaze,načine in komu se to izplača.Razvojniki v oaze zaradi mnogih koristiGlede na dosedanje izkušnje sta v grobem dvarazloga za prenos lastništvav davčne oaze: teh-nološka in razvojno naravnana podjetja pred-vsem zaradi ugodnej šega financiranja, bistvenoveč poslovnih stikov, prodora na bolj oddaljenetrge, boljšega obvladovanja tveganj, večje izbi-re svetovalcev in podobno, pojasnjujejo davčnistrokovnjaki. Med takšna podjetja sodi visoko-tehnološko podjetje na področju telekomuni-kacij, brezgotovinskega plačevanja in naftneindustrije Ultra, ki seje pred kratkim odločilo za ČRNi SEZNAM 1i Letnijetja vjo med in150.000 Offshori, za katere je ugotovljeno, da služijoizključno izogibanju davkom, so se znašlina čmem seznamu Zanimivoje, da na njem naprimer ni razvpitih Kajmanskih otokov in ameriškezvezne države Delavvare. Tako imenovane davčneoaze znotraj EU, v kateri velja prost pretok kapita-la, pa strokovnjaki razlagajo kot običajno konku-renco med državami na področju davkov.• Bahami• Barbados• Belize• Brunej• Dominikanska republika• Kostarika• Liberija• Liechtenstein• Maldivi• Maršalovi otoki• Mauritius• Oman• Panama• Saint Kitts in Nevis• Saint Vincent in Grenadines• Samoa• Sejšeli• Urugvaj• Vanuatu prenoslastništvanaNizozemsko.Njegovdirek-tor in solastnik Miloš Urbanija namje pojasnil,daje glavni razlog za to resno pozicioniranjeUltre v svetu prihodnje leto. Razmišljajo o pri-tegnitvi strateškega partnerja, primarni izdajidelnic in verjamejo, da kot nizozemska družbalažje najdejo investitorje. Prav tako bodo natak način dosegali višje cene, razlaga Urbanija,saj marsikje v svetu pričakujejo poceni blago,če prihajaš iz tega dela Evrope. »Poleg tegajena Nizozemskem precej bolj stabilno poslov-no okolje,« dodaja. Morebitno privarčevanjepri davkih ni bil razlog, še pravi Urbanija, sajne prodajajo naložb injih niti ne nameravajo,prav tako si doslej niso in si tudi ne načrtujejoizplačevati dividend, saj »imamo čisto prevečrazvojnih projektov«. Če pa bi si želel izplačatidividende, bi kot rezident v Sloveniji po načelusvetovnega dohodka moral v Sloveniji dobičekprijaviti v dohodninski napovedi, saj je sam60-odstotni lastnik nizozemske družbe UltraSum B. V., in tega ne skriva, ta pa 70 odstotkov slovcnske Ultrc (prcostalih 30 odstotkov jc vrokah Urbanije).Sandi Ceško iz Studia Moderna pravi, daje bilaNizozcmska pov.sem logična odločitev, »kor jemed ti.stimi zahodnimi državanii. ki ima zelolirijazno in cnostavno zakonodajo za holdinge.Poslovni sislem Studio Moderna združuje večileset iiodjclij po vscni svetu. V dinamičnemokoljn, polncm vsakodnevnih sprememb, semor;i podjctje odzivati hitro in brez vclikihstroškov tcr birokratskih ovir. To pomcni stc-vilna nova partnerstva in reorganizacije. Teh|)a v slovenskem okolju ni mogoče izpeljatienostavno in tudi ne brez številnih davčnihstroskov (davka na kapitalski dobičck) in ludise vedno zapletenih zakonodajnih procesov.«Ceško, tako kot poznavalci, pravi, da nizozem-ska ali katera druga vlada sicer morda izgubikakšrn evro zaradi ncobdavčenja kapitalskih(.lobickDv, a si to povrnc z mnoginii dclovnimimesti vbančnem. notarskom, svctovalnem inodvetniškcm scktorjn. Nizozem.ska pa nima nobenih olajšav na davek iz poslovnega dobič-ka.Finančniki v offshore zaradi davkovVečina drugih, zlasti tinančnc družbc. sejcza ustanovitcv podjetij v davcnih oazah odlo-čila zaradi izognitve kapitalskemu dobičku.Finančniki tega niti ne skrivajo in to pojasnju-jejo kot davčno optimizacijo svojega poslova-nja. Mednjc sodijo Matjaž Gantar. prvi možSkupine KD, ki je lela 2004 svdje premoženjuprcncsel na družinsko tnndacijo na nizozem-skih Antilih. Po pisanju Mladine je fundacijatudi lastnica ciprske družbe Dc']any Holdings,ki ima v lasti skoraj 14 odstotkov KD Group inje njena največja lastnica. Drugi najvcčji lastnikKD Ciroiip je liechten.sleinski sklad VugroStiflung, za katcrega se ugiba, da ima mordatudi slovcnske lastnike. KD Group ima vlastinizozemski sklad Kn Private luiuity Fnnd terciprsko družbo Firsthousc Investnients Ltd.Tudi zakonca Dari in Vesna Južna imata po našem mncnju del premoženja v liechten.sk'-inski družbi Admark Trust (čeprav to zani-kata), Bogdan Pušnik v luksemburški Towri(tudi on zanika lastniško povezavo), BrankoDrobnak ima na Nizozemskem sklad PotezaAdriatic Fund. Prav tam ima glavno podjetje,Dced. tudi Alcnka Znidaršič Kranjc. PodjctnikFranc Gajšek pa ima na Cipru podjetje Facig.'l'o scvcda niso vsi. Na Nizozemskem so večinoma iz istega razlogadružbe ustanovila tudi mnoga vclika podjclja,kot so Zavarovalnica Trii~lav, BTC - v obehdružbah so pred časom pojasnili, da zato. kersla tam registrirana tudi sklada Potezc' in KD- Iskra, Tušmobil, Etol in druga.Lah in Horvat mojstra brisanja slediNekateri pa, da bi prikrili pravo lastništvo in se izognili davku na kapitalski dobiček in divi-dcnde, splctejo tako dolgo verigo podjetij, daob slabem davčncm nadzoru zabrišejo sledi zasabo. Prava mojstra lastniškega zapletanja natujem stadrugi in tretji najbogatcjši Slovenec,IgorLahinDarkoHorvat.Horvat.ovepot.ivodi-jd prek Nizozemske in Lukscmburga v VdikoRritanijo (slika 1), Lahove poti pa so se velikol~olj zavite. S pripojitvami in oddelitvanii pdd-jctij, ki so drug drugemu lastnikije popolno-ma zapletel štreno že doma. Poskušali smonarisati vsaj približno mrežo, kijojc spletcl, asmo ohupali. SamovSloveniji se (je) la.stniskoprepl(,'ta(lo) blizn 80 podjetij, od katerih jih večkot 50 ne obstaja več. Od tch, ki so ostala. pasc niti vlečcjo v več družb v tujini: na Cipcr, vLuksemburg, na Britanske Deviške otoke, kotje poročal Dnevnik, in Belize - laje na takoiinenovanem črnem seznamu (iffshorov. I~ahnajbrž račnna, da liodo tudi dacarji, čc se bodože lotili njcgove nireže, prej ali slej obupali.Družba v tujini je lahko tudi prikladen način, dasc nekdo skrije kot lastnikv nekem slovcnskcm RAZLAGA Kaj je načeLosvetovnega dohodkaV skladu s tem načelom mora zavezanecza dohodnino prijaviti vse dohodke, ki jihje v enem letu zaslužil kjer koli na svetu.Če je davek na ta dohodek v tujini že plačal,mora doma plačati le razliko. Na primer, če jev neki državi plačal 10-odstotni davek, domapa ta davek znaša 20 odstotkov, mora domanlačati še 10 ndstntkov davka. podjetju. Tako se izogne neprijetnim vpra-šanjem različnih nadzornih ustanov, kot sovaruh konkurence ali kapitalskega trga. Takšenprimerje predsednik uprave borzne družbeIstrabenz Igor Bavčar, za katerega se do nedav-nega ni vedelo, da prek družbe FB Investicije,registrirane na Nizozemskem, nadzoruje četr-tino družbe, kijo vodi. Bogdan Pušnik »prihranil« 40.000 evrovŠe en način, kako se lahko zlasti finančne dn.iž-be izognejo davku na kapitalski dobiček, pajeprodaja deleža družbi v tujini in nato pono-ven odkup od nje. Skrivnost je v tem, da deležnajprej proda po nižji ceni, kot ga nato odku-pi nazaj. Dobiček tako ostane v tujini, kjerjeobdavčitev nižja, doma pa zaradi visoke naku-pne cene prikaže nižji kapitalski dobiček obmorebitni kasnejši prodaji. Edini pogoj je, daprodaje in ponovnega nakupa ne opravi prejkot v 30 dneh, saj je ta potem neveljavna. Napodoben načinje Bogdan Pušnik iz borznopo-sredniške hiše Medvešek Pušnik (MP BPH)kapitalski dobiček prenesel na luksemburškodružbo Towra. Po podatkih na spletni straniLjubljanske borze Seonet je namreč 17. sep-tembra 2004 prodal 2000 lotov MP BPH Towriza 167.000 evrov, 6. aprila 2007 jih od te družbe spet odkupil za 370.800 evrov (slika 2). Ce pabo Pušnik denimo delež prodal naprej po tejzadnji ceni, se bo torej izognil plačilu davka na203.800 evrov kapitalskega dobička, kar znesedobrih 40.000 evrov, saj v Luksemburgu davkana kapitalski dobiček ni.Oblike družb, iz katerih ni mogoče prekjav-nih baz priti do lastnikov, so delniške družbez delnicami na prinositelja in anonimne druž-be, pojasnjujejo poznavalci. Pri prvih je tako delničar tisti, ki ima delnico trenutno v pose-sti, pri drugi paje delničar dejansko neznan inga ni mogoče zaslediti vuradnih registrih.Kako ubežati davku na dividendeEna od pogostih oblik v Luksemburgu jedružba SOPARFI (Societe de participationfinanciere). Ta omogoča izplačilo dividendiz Slovenije prek Nizozemske ali Cipra, lahkopa tudi neposredno v Luksemburg brez plači-la davka. Hipotetični primer: lastniki nekegaslovenskega podjetja si želijo prek dividcndizplačati čisti dobiček. Da bi se izognili 20-odstotnemu davku na dividende, ustanovijodružbo SOPARFI in nanjo prenesejo lastništvo. Ker čisti dobiček pripada lastniku, torejtej družbi, ta v skladu z evropsko direktivoParent Subsidiary lahko čisti dobiček neob-davčeno izplača prek prenosa dividend sla-mnatemu fizičnemu lastniku, ki je rezidentLuksemburga, ta pa v resnici zastopa sloven-ske lastnike. Denar se potcm v domovino pre-kanalizira v kovčkih, z manjšimi nakazili nabančni račun ali kako drugače. Pogosto pa sezgodi, da v tujini tudi ostane.Znotraj EU siccr velja obvezno poročanje inizmenjava podatkov med državami, pravijostrokovnjaki, vendar pa so formalni lastnikipodjetij v tujini pogosto domačini, poleg tegatakšne kršitve zastarajo v petih letih. Po izku-šnjah davčnih strokovnjakovje nadzorpri nasše precej slab.Komu se izplačaSeveda prenos lastništva v tujino tudi stane,zato se manjšim podjetjem ta ne izplača.Poznavalci ocenjujejo, da je takšno početjesmiselno pri približno 250.000 evrih davčnega prihranka oziroma vsaj milijonu evrov čistegadobička na letni ravni, saj letni stroški podjeljav tujini (za računovodske, odvetniske, notar-ske in druge storitve) znašajo med 100.000 in150.000 evri. V davčno ugodnejših državah,opozarjajo poznavalci, sicer prihranite pri dav-kih, vendar pa denar od vas scufajo na drugcnačine. Nekatere države denimo zahtevajo, dazaposlite vsaj tajnico, s čimer rešujejo problembrczposclnosti, najamete prostore, opravljatcseje in podobno.Poleg tegaje od lani tudi v Sloveniji davčnazakonodaja nekoliko prijaznejša, saj družbaob prodaji naložb plača le polovico davka naustvarjcni kapitalski dobiček, torej 10 odstot-kov (letos še 11), če je prodani delež zagota-vljal vsaj osemodstotno udeležbo in gaje imellastnikvsaj šest meseccv. Rešitev?Koliko denarja na tak način odtcče izSlovenije, ni znano. Poznavalci davčnegapodročja so prepričani, daje rešitevv nižjihdavkih v Sloveniji. Vsak se namreč zaveda,da mora cesarju dati, karje cesarjevega, in siželi, da mu ne bi bilo treba seliti premoženja vtujino. Psihološko mejo davčne stopnje dolo-čajo pri 10 do 15 odstotkih. Višje stopnje pa žcsprožajo kreativnost, kako se plačilu davkavsaj deloma izogniti. In treba se je sevedaresno lotiti preiskave tam, kjer smrdi do neba.Namreč, ločevati bi bilo treba med tistimi, kise davku zakonito izognejo s tem, da poiščejodavčno ugodnejšo lokacijo za svoja podjetja,in tistimi, ki s pletenjem mrež želijo povsemprikriti lastništvo in dobičke.11 Bojana Humar

Medij: Manager
Avtorji: Humar Bojana
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Problem & rešitev
Datum: 05. 07. 2008
Stran: 50