dosedanjih procesovlastninskih preoblikovanj, priložnosti, ki jo ima aktualnimenedžment v takih razmerah, ter v kar nekaj primerihtudi nedohajanja zakonodaje človeški iznajdljivosti oz. ne-reguliranja pravil trga, ki bi moral vsem omogočati enakepogoje.Bolj transparentna privatizacija oz. lastninjenje podjetijbi morala več denarja nameniti graditvi socialne državekct korektivu liberalnega tržnega gospodarstva. Pred-vsem pa bi morali skrbeti, da bi do večjega deleža nekda-njega skupnega premoženja prišli tisti, ki bi več tvegali,imeli bolj inovativne ideje oz. bili sposobnejši od drugih.To je tudi običajen način, kako v državah z daljšo tradicijotrznega gospodarstva nastajajo novi bogataši.Ker sta bogastvo in lastništvo še vedno nekakšentabu, je morda zanimiv pogled na trenutno stanje lastni-ške strukture oz. ključnih mejnikov, ki so pripeljali dosedanjega stanja v treh velikih dolenjskih podjetjih: Krki,Acria Mobilu in Trimu. Vsa tri so še vedno v večinskilasti domačih lastnikov, kar lahko pomeni, dajih v nekemtrenutku ob primernih ponudbah globalnih vodij sedanjiveGinski lastniki lahko tudi prodajo in tako korenito spre-mrnijo njihovo vpetost v družbeno okolje ter strukturokljjčnih oz. strateških poslovnih funkcij v teh podjetjih.Krka, d. d, je prav gotovo eden najbolj pozitivnih inizstopajočih primerov slovenske privatizacije. Pomemb-no lastništvo obeh državnih skladov (25,2 %) in velikoštcvilo razpršenih malih delničarjev - fizičnih oseb (43% je stanje, ki se ohranja od začetka lastninskega preoblikovanja tega najuspešnejšega dolenjskega podjetja.Strategija, ki jo zagovarja vodstvo podjetja, je ohranitevsamostojne poslovne poti ob stalni rasti in širitvi poslo-vanja na globalnem trgu. Sedanja lastniška struktura to vveliki meri podpira, hkrati pa je ravno visoka cena delni-ce (kot posledica dobrega poslovanja) najboljša obrambapred sovražnim prevzemom. Atraktivnost nakupa deleževza domače male vlagatelje kot razpršene lastnike je biladodatno spodbujena tudi z nominalno delitvijo delnic.Vsekakorje Krkaeden redkih in izstopajočih primerov, ko je bil pozitiven in ne špekulativen pristop menedžmentavzrok, da je bilo zmagovalcev veliko. Razlike v zaslužkihmed »velikimi malimi« in malimi lastniki (npr. lastniki de-ležev iz privatizacijskih certifikatov) so bile zelo velike,vendar so bile možnosti za vse enake.Tudi primer podjetja Adria Mobil ni čisto klasična slo-venska lastniška zgodba. Skupina 49 zaposlenih je de-cembra 2000 od Sklada za razvoj kupila 86,76-odstotnidelež podjetja. Z današnjega zornega kot je zelo krivičnotej skupini - danes so na podlagi nakupa ali zamenjave(to je bilo decembra 2004) pomembni lastniki opaznovelikih deležev podjetja ACH, d. d., ki ima v lasti Adrio Mobil d. o. o - ocitati neprimerne postopke, Prav gotovoso imeli kot ključni kadri v podjetju boljše informacije kotostala poslovna javnost. Vendar je prevzemanje tveganjain odgovornosti ob slabem poslovnem položaju, za kate-rega je težko kriviti te iste zaposlene, pravilna pot, kakoz istosmernim interesom povezati interes lastnikov, vod-stva in vseh ostalih vpletenih, ki so posledično deležnidobrin dobrega poslovanja. Tudi zgodba Trima je podobna kot zgodba Adrie Mobil.Vendar je pri tem javnosti nekoliko bolj skrita vloga vod-stva podjetja pri zadnjem ključnem dejanju lastniškegapreoblikovanja, ko so v začetku leta 2006 Zlata moneta2, Medaljon, Probanka, Trimo Investment in ProbankaLeasing uspešno zaključili prevzem s pridobitvijo dobrih52 % lastniških deležev na podlagi skupne ponudbe. Vjavnosti se je pojavilo kar nekaj očitkov, da je pridobiva-nje lastništva Trima od Trima Investment v precejšni merifinancirano iz poslov, ki jih Trimo prepušča temu podjetju, kjer so med lastniki tudi vodstveni kadri Trima. Tako osta-ja neka senca netransparentne krepitve lastništva, ki paje na drugi strani prav gotovo manj izpostavljeno zaradirasti in dobrega poslovanja družbe. V kolikor na načinlastne vključenosti v lastništvo in drugih povezovanj vod-stvo družbe ščiti podjetje pred sovražnim prevzemom,je to lahko tudi večstransko pozitivno za vse vpletene vlastništvo oz. poslovanje družbe (tudi delavce).Predstavljeni primeri kažejo, da ima tudi Dolenjska svo-je primere družb in posameznikov, ki so prišli do velikihkapitalskih deležev. Vendar so te zgodbe lahko hitro pred-stavljene zgolj v luči za navadne smrtnike nepredstavlji-vih vsotah, ki jih imajo posamezniki. Ne smemo namrečpozabiti na podjetja, kot sta bila Pionir in Novoteks ali pakot sta danes Labod in Novoles. Verjetno bi vsi nekdanjiin sedanji zaposleni takoj podpisali, daje (bi bilo) vodstvonjihovih podjetij večinski lastnik, samo da bi imeli deloin dobre plače. Vsaka zgodba ima dve plati. In mediji sobolj nagnjeni k tistim, ki se hitreje in z manj razmišljanjaprodajajo širšemu občinstvu. Tudi Dolenjska ima svoje primere družb in posameznikov, kiso prišli do velikih kapitalskih deležev. Vendar so te zgodbeza navadne smrtnike lahko hitro predstavljene zgolj v luči ne-predstavljivih vsot, ki jih imajo posamezniki.

Medij: Park
Avtorji: Macedoni Gregor
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: ostalo
Datum: 04. 06. 2008
Stran: 23