Mali delnicarji se čutijo opeharjeni...Mali delničarji so bili v tem primeru zašči-teni, saj so lahko, kar smo dosegli v puyaja-njih, svoje delnice prudali. Glede na stanje,ker La družba ni zavezana k izdaji prevzemneponudbe, je moral ruski kupec ponuditi od-kup pod enakimi pogoji vsem drugim dclni-čarjem. S tem smo doscgli, da so lahko vsi del-ničarji prodajo izkoristili pod cnakimi pogoiikot država. Se enkrat poudarjam, če nekaterimislijo, da je družba vcč vredna, hkrati paniso bili za to pripravljeni nič narediti, bodolahko to možnost izkoristili pozneje. Želimpa si in naredili bomo vse, kajti država je šenaprej 25-odstotni nadrorm lastnik, da se boslovenska jeklarska industrija razvijala,
da bodejansko postajala čedalje več vredna. Poudar-jam, država zaradi regulative ni smela več vla-gati v slovensko industrijo tako kot doslej, dabi načrtno pomagala samo tej induslriji. Greza državne pomoči in s tem postavljanje SIJv drugačen položaj v primerjavi s svetovnimikonkurenti. To je prepovedano, zato se je dr-žava odločila, da jo privatizira in isče takšncgalastnika, ki bo v ta sistem investiral in ga raz-vijal. Pomembno se je zavedati, da je v družboSTf vstopil strateški partner, ki bo dolgoročnorazvijal družbo, ohranjal ddovna mesta, skrbelza dvig konkurenčnosti panoge in tako po-večeval vrednost delnic ter ugled družbe SIJ. Oprodaji Slovenske industrije jekla (SI))jev zadnjih mesecih veliko razprav. Kako jepotekala in kakšnoje vase stališče do tega?Prepričan sem, da je bil poslopek prodajein privatizadje SII izpeljan transparentno,korektno, da so bile prekjavnega zbiranja po-nudb možnosti, da pri tem sodeluje kdor kolina svetu in da je bila dosežena tudi optimalnacena. Govoriti, da je cena prenizka, je seve-da pavšalna sodba, ki nima realne podlagc.Vsakdo bi lahko sodeloval s svojo ponudboin se s tem v nadaljevanju pogajal za ta delež.Moram reči, da je bila ponudba ruskega kup-ca optimalna, kar se tiče cene in vsebine. Priprodaji smo namreč sledili zelo pomcmb-nemu cilju - nadaljnjemu razvoju jeklarskeindustrije v Sloveniji, razvoju v smislu dclov-nih mest in tehnološke ter razvojne nadgra-dnje proizvodnje. Ruski kupec se je zavezal,da v naslednjem srednjeročnem obdobjune bo izplačeval dividend, kar pomeni, dabodo vsi dobički ostali v družbah in bodonamenjeni njihovemu razvoju. Hkrati se jezavezal, da bo vložil približno 250 milijonovevrovv posodobitcv jeklarstva in družb, karkaže, da bo ta industrija rasla in se razvijalatudi v prihodnje. Kdor danes misli, da je bilizkupiček premajhen, naj počaka, da se bo taindustrija še razvila, kar se bo seveda zgodi-lo z zasebnim kapitalom. Slovenska državajeveliko vložila v prestrukturiranje jeklarstva.Prvič v zgodovini je v mandalu le vlade je-klarska industrija poslovala pozitivno in jezačela tudi sama vlagati v razvoj, dividendna Izredno visoka gospodarska rast v prvemcetrtletjuje bila dosezena na racun gradbe-ništva in izvoza. Kakojo komentirate?Menim, da je splošen trend konjunkturejasen in zelo opazen na vseh področjih, popodatkih statističnega urada pa narašča tudioplimizem v podjetjih. Seveda pa je sloven-sko gospodarstvo vpeto v evropske in tudisvetovne tokove. Še posebej v evropske. Zatoje konjunktura na nemškem trgu zelo po-membna tudi za konjunkturo pri nas. A čepovežemo naše ključne razvojne partnerje,vidimo, da je teh več in da nismo vezani samona enega. Vezani smo tudi na trge jugovzho-dne Evrope oziroma Zahodnega Balkana, natrge Ruske federadje oziroma držav nekda-nje Sovjetske zveze. Skratka, to pomeni, da segospodarska rast v Sloveniji ne bo tako hitrozniževala, če se bo v enem ali dveh od teh na-ših partnerjev zgodilo kaj nepričakovanega.Prav gotovo je prevzem evra, vstop Slove-nije na enotni evropski Irg, povzročil, da soslovenska podjetja zadihala s polnimi pljuči,da se ukvarjajo z razvojem, vlagajo, pri tempa jim pomagamo prek razpisov, evropskihsredstev m spodbujanja neposrednih tujihinvestici). Vesel sem na primer, da smo predenim tednom položili temeljni kamen za novotovarno BSH v Nazarjah, kjer bodo izdelovalitehnološko razmeroma zahteven izdelek, to jehišni aparat za pripravo toplih napitkov, ki jena novo razvil in bo izdelan pri nas. Skratka,to so primeri, ki kažejo, daje gospodarska rastrealna, da ni posledica pozitivnega dogodkanekje drugje, ampakje to organska rast pod-jetij, ki ima trdnejšo podlago. Prepričan sem,da je tudi davčna reforma, tako kot bo refor-ma trga delovne sile, pozitivno vplivala nakrepitev te rasti v prihodnje. Tako si že upamnapovedati, da bo gospodarska rast v Sloveni-ji višja od napovedi ustanov, ki so razmeromakonservativne. To je sicer dobro, ker se s tem politika oziroma delitev dobička med delni-čarji pa je bila zmeraj takšna, da je vse osta-lo v jeklarskih družbah za nadaljnji razvoj.Zato je govoriti, da je vrednost prenizka, resbrez vsakršne podlage, kajti vrednost delnicpred leti je bila celo negativna. Le skupno so-delovanje lastnika, zaposlenih in poslovodstva je pripeljalo ta sistem v stanje, da ga jebilo sploh mogoče privatizirati. Kajti poskusprivatizadje je bil že pred lcti, vendar je bilneuspešen prav zaradi tcga, ker je bila vre-dnost premoženja razmeroma problematič-na v primerjavi s stanjem v teh družbah. Čeprimerjamo tudi vse druge ponudnike, ki sose prijavili na razpis, lahko ocenim, da je bilaponudba kupca, ki so mu bile na koncu pro-dane delnice SIf v lasti države, lako glede cenekot vsebine optimalna. tudi načrtujejo javne finance. Prav je, da sonekatere, zlasti odhodkovne politike prora-čuna nekoliko bolj konservalivno zastavlje-ne na začelku, da ne pride pozneje do težavpri primanjkljaju. Smo na dobri poti, opti-mizem je tudi v podjetnikih in gospodarskihsubjektih. Napovedi za naše ključnc trgc soprav tako pozitivne in glede na to ne vidimrealnih signalov, da bi se v kratkoročnem alicclo srednjeročnem obdobju ti trendi ustavili.Vsepovsod po Evropije sicer napovedana ne-koliko nižja gospodarska rast, kot je bila v letu2006 in celo v 2007, vendar so to po mojemmnenju nekoliko konservativne napovedi. Zministrom mag. Andrejem Vizjakom, 6.avgusta je dopolnil 43 let, sva se pogo-varjala konec julija. Ceprav takrat še nibil na dopustu, zanj je sicer rekel, da bo tudiletos zelo kratek, je izžareval neverjetno ener-gijo in delovni elan. Vida Kocjan,foto: Grega Pohleven INTERVJU S prevzemom evra in z vstopom na enotni evropski trg,so slovenska podjetja zadihala s polnimi pljuči. smislu uspešna država, saj so ponekod poEvropi redukcije; kolikor vem, je tako v Ma-kedoniji in nekaterih drugih državah. Zalobi izkoristil ta intervju in pozval Ijudi k čimbolj ekonomični rabi energije. Treba je vede-ti, da je za neko vtičnico ogromen občutljivsistem in da poraba nenehno raste tudi naračun višjega življenjskega standarda. Danespravzaprav nič več ne delamo ročno, za vseimamo električne strojčkc, da ne govorim ohlajenju, ki je ogromen porabnik električne javni razpisi, dane bodo ponudbe za možnostprodaje deležev še v preostalih podjetjih. Se-veda se za nekatere naložbe nihče ne zanima,za druge se zanima več kupcev. Za slednje jeseveda lažc kot za tiste, za katere se nihče nezanima. Te naložbe običajno ostajajo, vendarse sčasoma lahko kaj spremeni tudi na tempodročju. Če naredimo povzetek, ugotovi-mo, da sta sklada večino načrtov izpolnila, dasta se iz večine družb umaknila. Sklada tudifinančno poslujeta bistveno bolje kot ob naKako pogosto prihaja do takega naiinaprodaje deleževfZal dostikrat podobne slvari ne pridejona dan. To je tudi vclik izziv za novinarsko stopu te vlade. Zato lahko ocenim, daje umikdržave prek naložb KAD in SOD uspešen. Kupnina je šla v proračun in davkoplačeval-ski denar se je vsaj delno povrnil. energije. Pravje, da se vsak izmed nas zave,da je energija tudi velik onesnaževalec okoljain da z učinkovito rabo nc samo izboljšuje-mo svoj gmotni položaj, če manj porabimo,manj plačamo, ampak s tem vplivamo tudi natrajnostni razvoj, na optimalnejši razplet do-godkov. Če Ijudje ne porabijo energije, je nitreba proizvajati. To je specifična dobrina, kijo je treba hkrati proizvesti in porabiti. Točnotoliko energije, kot jo porabimo, jo mora tudiproizvesti. To je posebnost sistema, Id ga delazelo komplcksnega, ranljivega in zahtevnega. Pred kratkim je vlada dopolnila upravoHoldinga slovenskih elektrarn (HSE); ve-liko je bilo špekulacij o različnih pogledihministrstva in vodstva HSE na razvoj tedruzbe, govorilo seje o trenjih in podobno.Kaj se zdaj dogaja na tem področju?Glede številnih nalog in izzivov, ki jih imaHSE pred seboj, je bilo treba okrepiti poslo-vodstvo. To smo naredili znovim članom.HSE ima ogromno nalog pred.seboj: vlaganjev nove proizvodne zmogljivosti v Sloveni-ji, državo do leta 2020 čaka implementacijazavez Evropske unije, kar se tiče vlaganj vnove, obnovljive vire energijc. Vemo, da segradi kar nekaj elektrarn. V teku sdprojekti,kot so spodnjesavska veriga, TermoelekrarnaŠostanj, črpalna hidroclcktrarna Avče, Ter-moelektrarna Trbovlje, ki je zdaj pravzapravpriključena HSE in bo na neki način tudi po-mcmben član te holdingove družine. Hkratiima HSE ambicije, da bo navzoč na Irgih Bal-kana in da bo trgoval z električno energijo. Toje ogromno nalog in prav je, da se HSE tudikadrovsko okrepi. HSE raste, je kvalitetnopodjetje m zato ne vidim nobenih vcčjih raz-liajanj s poslovodstvom. Nasprotno, mislim,da je nujno sodelovanje HSE ne samo z vladoali našim ministrstvom, temvcč tudi z drugimiproizvajalci električne energije. Naj povem, daso zadnje visoke temperature povzročile karprecej nelagodja pri obratovanju Jedrske elek-trarne Krško (IEK). Kot veste, je lam omeje-na možnost hlajenja in s tem tudi segrcvanjaSave, ki jo uporabljajo kot sistem za hlajenje.V teh ekstremnih temperaturah, ki smo jimbili priče, zadeva ni bila povsem prcdvidljiva.Lahko bi prišlo tudi do redukcije moči. Zato jeključno sodelovanje med gospodarskimi siste-mi, da se seveda zagotovi zanesljivost prcskrbetako gospodarstva kot gospodinjstev. Sevedaje tu pomembno tudi sodelovanje z Elesumkot sistemskim operaterjem prenosnegaomrežja, da se tudi na mejah pripravi na ta-kšno stanje. Moram reči, da je Slovenija v tem Zelo odmeven je bil primer prodaje deleževv Termah Čatei, kjer so vam nekateri ocitali,da ste tojavno komentirali, čeprav nimate tehpristojnosti. Kako odgovarjate na ocitke?V nasprotju z nekaterimi odvetniki, ki so zaangazma v nekih družbah plačani, v nasprotjuz nekaterimi lastniki teh podjelij, ki se jim po-zna osebni angažma, sem jaz pač zadol/en zato, da bom skrbel za blaginjo vseh in da bomdeloval po svoji vesti. Ce vidim očitne nepra-vilnosti, očitna sporna, da ne rečem celo krimi-nalna dejanja v podjetjih, se bom vedno odzvalne glede na to, za kaleru podjetje gre. Prepričansem, da nihče ne sme tako zlorabiti položaja, kotje to nekdo naredil v tem primeru. Kaksni sopa načrti za privatizacijo elektro-gospodarstva?V tem letu se na strateški ravni na tem po-dročju ni nič spremenilo. Ne načrtujemo ni-kakršne nadaljnje privatizacije distribucijskihpodjetij m prenosnega omrežja, načrtujemopa pridobilev strateškega investitorja za HSE,ki bo zagotovil sredstva za vse potrebne na-ložbe. Moram poudariti, da želimo, kolikorjemogoče, najti odgovornega investitorja, kate-rega prvi namen bo razvoj teh družb. Ključnanaloga je konsolidacija oziroma priprava HSEna dokapitalizacijo. Vemo, da ima HSE vseodvisne družbe vodene kot naložbe, in če biHSE želeli dokapitalizirati, bi ga morali najprejreorganizirati. Ta se že izvaja, po tem pa sebomo odločili o nadaljnjih korakih. Država siželi za HSE najti strateškega partnerja, ki boomogočal izvcdbo ambiciozno zastavljenihnačrtov naložb in širitve zunaj RS. Zelimo sipartnerja, Id ima znanje in dostop do najno-vejše tehnologije na področju energetike. stroko. Žal moramo na to vedno opozarjati,premalo tega pride na dan. Zelim si, da bi sespremembe na gospodarskem področju doga-jale prek ustanov, ki so za to pristojne, ključnapri tem pa je Ljubljanska borza. Spremembena lastniškem podrocju morajo potekati tran-sparentno, na očeh vseh in skladno z zakono-dajo, tako prevzemno kot seveda drugo. Kaj pa se dogaja pri povezovanju Petrola zruskim Lukoilom, je tu kaj novega? Špeku-lacijje kar veliko ...RepublikaSlovenijajeizrazilanačelnopod-poro projektu povezovanja. Sam kot ministersem pozdravil povezavo dveh podjetij prekustanovitve skupne odvisne družbc, skupnegahčerinskega podjetja, ki bi povezalo dve gospo-darski družbi, ki se lahko vertikalno dopolnju-jeta. Na eni stranije družba Lukoil, kije močnana področju zagotavljanja in proizvodnje iiaf-tnih derivatov, ima pa tudi nekaj malega pro-dajne mreže, na drugi pa Petrol, ki se ukvarjaz maloprodajo. Ta povezava bi bila še posebnozanimiva na trgih jugovzhudne Evrope. Ključ-ni ci.lj povezovanja ie torcj skupni nastop širšein hkrati seveda tudi sodelovarrje doma, še po-sebej pri preski-bi Slovenije z naftnimi derivati.Načeloma je povezovanje sprejemljivo in do-bro zastavljeno, seveda pa morata upravi obehdružb doreči tehnične m finančne podrobno-sti. Pričakujcmo, da bodo v naslednjih tednihpripravljene dokončne podlage za nadaljnjoodločitev. Če se bodo tudi finančne in drugeokoliščine tega posla kazale, da je posel tudi stega vidika koristen, sprejemljiv, dober, potembo do posla prišlo. Če bodo pokazale drugače,se to pač ne bo zgodilo. Nikakor se ne želimopovezovati na vrat na nos in brez jasnih eko-nomskih učinkov. Povezovanje mora prinesLidodano vrednost, sinergije in mora temeljitina zdravih ekonomskih temeljih. Kakšnoje vaše stališče do privatizacije slo-venskih podjetij oziroma odprodaje držav-nih deležev v KAD in SODpa tudi doposlo-vanja obeh paradrzavnih skladov?Če primerjamo število naložb, ki sta jihKAD in SOD prodala v obdobju te vlade, lah-ko ugotovimo, da sta res sledila ciljem umikadržave iz gospodarstva, saj sta prodala velikoportfeljskih naložb v družbah. Menim, dabo tako tudi v prihodnosti, da bodo do izte-ka tega mandata za večino naložb objavljeni Lastninjenje Telekoma je prav tako zeloaktualno vprašanje. Kaj se dogaja na tempodročju?Program privatizacije je sprejet in ocenju-jemo, da bomo javni poziv za oddajo ponudbobjavili še v poletnem času, strateškega par-tnerja pa naj bi izbrali šc letos. Postopek jetorej določen, ta čas poteka vrednotenjepodjetij. V skladu s predpisi poteka v Tele-komu skrbni pregled poslovanja na tmanč-nem, organizacijskem in pravnem področju,ternu bo sledila cenitev podjetja kot podlagaza odločanje države o primernosti ponudbv postopku odprodaje dcla državnega de-leža v podjetju. Ministrstvo si želi strateškekupce, ki bodo sposobni pospešiti razvojTelekoma v skladu z željo podjetja po večjinavzočnosti na tujih trgih. Nujni pogoj zakaterega koli kupca je spošlovanje privatiza-cijskih ciljev vlade. Zavedamo se, da je Te-lekom izredno kakovostno podjetje, ki pa jevezano pretežno na slovenski trg. Zelo semvesel in pozdravljam vse kapitalske nakupe,ki se dogajajo v regiji in zunaj nje, na Koso-vu, v Gibraltarju in podobno. A če gledamosvetovne ali evropske sisterne, lahko ugota-vljamo, da so lako kapitalsko kot glede napokrivanje trga zelo močni. Veliko vpraša-nje je, kako lahko manjše podjetje v tekmina globalni ravni dolgoročno ostaja konku-renčno. Tega se bojimo in se zavedamo, dabo zelo težko zagotavljati, da bo Telekoms storitvami in z opremo v takšni kondicijina dolgi rok. Zato je pravočasna povezava sparlnerjem, ki te jemlje kot partnerja, ne pakot odvisno podrejeno družbo, ključna. Tačas ima Telekom močno pogajalsko izhodi-šče, saj je dobro podjetjc, ima dobro razvitestoritvc in infrastrukturo. Zdaj je laže iskatipartnerja kot recimo čez 10 ali 15 let, ko bopodjetje zaradi delovanja globalne konku-rence šibkejše, pogajalsko izhodišče pa zatobistveno slabše. Zalo smo tudi načrtovali ta-kšno dinamiko. Ko smo prišli na oblast, natem podrocju ni bilo nič narejenega. Zato jebiia prva zelo pomembna odločitev uvrsti-lev Telekoma na borzo, spremenili in dopol-nili smo zakonodajo, povezano z vračanjemvlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje,da je ta zakonodaja sploh zaživela. Vračanjapotekajo, precej Ijudi je svoj denar že dobiloin večina ga bo dobila lctos. Le v primerih, vkaterih potekajo sodni spori, to ne bo mogo-če, ker ne bo prišlo do poravnave glede višinein upravičenca. Pričakujem torej, da bo letosvečina poplačana. Telekoma ne bomo privati-zirali za vsako ceno. Če bomo ugotovili, da soponudbe oplimalne, ne bomo zavrnili nobenemožnosti. Dajemo celo možnost, da če nekdostopi v delež države, tudi omogoči, da Tele-kom vstopi v njegovo lastniško strukturo. Tojc vzajemna lastniška struktura. Na razpolagosmo dali različne možnosti, ker želimo dobitimaksimalni nabor ponudb. Po prvem pozivu bodo te ponudbe na mizi, ocenjevali pa jihbomo skozi cilje privatizacije. Ti so nadaljnjirazvoj, vključevanje slovenskih dobaviteljev,optimalna razvojna politika, zaposlovanjestrokovnjakov in partnerske relacije, vklju-čevanje domače tudi univerzitetne razvojnesfere v projekte m podobno. Ponudbe bomotorej preverjali skozi zastavljene cilje in naj-boljšim ponudnikom dali možnost, da po-nudijo dodatne stvari. Šele potem se bomoodločili, saj se nam ne mudi prodajati za vsa-ko ceno, na vsak način, ampak želirno pruda-jo izpeljati transparentno in s tem doseči tudioptimalen izkupiček.Če pogledava se državne pomoci m primerBorisa Šuštarja. Ali na ministrstvu še lahkopride dopodobnih zlorab?Prepričan sem, da sistem notranjih revizijin nenehnih kontrol na ministrstvu prepre-čuje zlorabe na tem podrocju. Sicer pa človeknikomur ne more stoodstotno verjeti. Vzpo-stavljen pa je takšen sistem, da do tega prak-tično ne more priti. Moram rcči, da od takratne poznam podobncga primera, še posebej ne,da bi sc zgodil v tem mandatu. Ni niti sumovniti indicev za kaj takega. Proti takšni samo-volji in kriminalnemu ravnanju posameznikovse je res treba odločno boriti. Pri tem vidimpovezavo z zgodbo o Terniah Čatež.V zadnjem casu je bil zelo odmeven odhoddržavne sekretarke z ministrstva, odšla jetudi predstavnica za stike zjavnostjo. Kakoto komentiratef Ljudje se v določenem trenulku odločijo zadruge izzive. Stališca svojih sodelavcev semvedno spoštoval in jim tudi omogočil odhod.Imamo novega državnega sekretarja in delopoteka naprej.fe novi državni sekretar enakovredno na-domestilo zaprejšnjo sekretarko?Z novim državnim sekretarjem zelo dobrosodelujem.Ali topomeni, da sprejšnjo sekretarko niste?(Nasmeh brez odgovora)Kako potekajo priprave na predsedovanje EUin kaj bo rdeča mtvašega ministrstva pri temfPriprave na prevzem predsedovanja EU sose začele že konec leta 2004 in se bodo aktiv-no nadaljevale vse do konca leta 2007. V časupredsedovanja v prvi polovici prihodnjegaleta bo večina aktivnosti potekala v Bruslju,kjer bodo predvsem vsa formalna srečanja terzasedanja svetov in delovnih skupin. V Slove-niji bodo predvsem neformalna srečanja nammistrski ravni in na ravni pod ministrsko.Hkrati bo to lepa priložnost tudi za promoci-jo in boljšo prepoznavnosl Slovenije v Evrupiin svelu. Ta čas sta v pristojnosti ministrstvaza gospodarstvo dve temi, in sicer področjeenergetike in lizbonska strategija - vidik kon-kurenčnosti in prenos inovacij v gospodarstvo.Ministrstvo bo kot nosilni ali sodelujoči organpokrival tudi nekatere multilateralne dogodkein dogodke EU - tretje države, ki so načrtovaniv času našega predsedovanja. 09 Ce vidim očitne nepravilnosti, očitna sporna, da nerečem celo kriminalna dejanja v podjetjih, se bomvedno odzval ne glede na to, za katero podjetje gre
Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 09. 08. 2007
Stran: 41
