Koširfoto fure Eržen Ob napovedi, da bostepredlagali enotirni si-tem upravljanja v Petro-lu, ste kot glavni razlognavedli večjo učinkovi-tost in okretnost druž-be, vendar pa ste vupravni odbor predlagali Ijudi iz sedanjeganadzornega sveta in uprave te družbe. Me-nite, da bodo isti Ijudje res bolj učinkoviti?Baraga: Sistem bi moral biti bolj učinkovitin isti Ijudje v bolj udnkovitem sistemu binačeloma morali biti bolj učinkoviti. Tovsekakor ni bila nezaupnica sedanji upra-vi. Če bi želeli zgolj prevetriti upravo, biukrepali z zdajšnjim nadzomim svetom,zaradi tega ne bi bilo treba spreminjati na-čina upravljanja.Zakaj menite, da boste z enotirnim siste-mom bolj učinkoviti?Baraga: Enotirni sistem bo bolj bedel nadposli: upravni odbor se bo sestajal večkrat,bo bolj operativen, več bo imel stika z ope-racijami in projekti. Računamo tudi s tem,da bi izvršni člani upravnega odbora skrbe-li za projektno organizacijo in imeli vpo-gled v strukturo in da bi bil vsak izvršni di-rektor odgovoren za določeno področje vdružbi in ga zastopal navzven. Imel bi večje pristojnosti in odgovornosti kot zdaj,ko so izvršni direktorji ali člani uprave, si-cer odgovorni vsak za svoje področje, am-pak ne tako neposredno. Vse to nadziranadzorni svet, ki se mora zdaj za vsak pro-jekt sestati vsaj trikrat, kar bistveno upoča-sni zadeve. Upravni odbor je mnogo boljangažiran kot nadzorni svet, saj članstvopomeni zaposlitev za polni čas.Kryžanowski: Danes mora uprava za vsa-ko odločitev, ki presega pet odstotkov kapitala, torej vrednost 19 ali 20 milijonovevrov, dobiti soglasje nadzornega sveta.Tudi za vsako ustanovitev nove družbe vskupini moramo sklicati nadzorni svet. Tipostopki zahtevajo čas, ki si ga v dana-šnjem turbulentnem obdobju zelo težkoprivoščimo. Januarja je bilo treba pri naku-pu neke družbe ponudbo oddati v mesecudni, mi pa v tem času, če se držimo vseh ve-Ijavnih postopkov, ne moremo sprejetiodločitve o projektu.Bi bili potem ti sestanki tedenski?Baraga: Najmanj. Tu moramo govoriti vpogojniku. Kako se bo odločila Petrolovaskupščina, bomo vedeli 15. maja. Če se bo-do lastniki odločili za enotirni sistem indoločeno sestavo upravnega odbora, ki jelahko takšna, kot je predlagana, ali pa tudine. Nikjer namreč ne piše, da bo potrjena predlagana sestava. Potem se bo moralupravni odbor na ustanovni seji odločiti,kdo bo predsednik, podpredsednik in kate-ri člani bodo izvršni direktorji za posamezna podrocja. Treba se bo tudi odločiti, ka-ko pogosto se bo upravni odbor sestajal,kar ne more biti vnaprej določeno. Če botreba, se bomo sestajali vsak dan, po potre-bi tudi trikrat, če ne bo potrebe, se ne bo-mo.Zakaj menite, da bi se lahko sestava pre-dlaganega upravnega odbora na skupščinispremenila? Kot vas je bilo doslej razume-ti, se večji delničarji nekako strinjajo s pre-dlagano spremembo.Baraga: Nisem rekel, da se strinjajo. Pove-dal sem, da smo imeli med sejo nadzornegasveta, na kateri smo predstavili to pobudoenega od delničarjev, do naslednjega sklica nadzornega sveta deset dni. V tem časusmo se odločali, ali bomo kot nadzorni svetto predlagali skupščini ali ne. Za lažjo odlo-čitev sem neformalno utrip malo preverilpri večjih delničarjih. Seveda nisem od ni-kogar dobil odgovora: »Ja, sem za enotirnisistem.« Nihče pa ni rekel, da to absolutnozavrača. Dejanske odločitve do skupščinene bomo vedeli. V imenu posameznegadelničarja ne morem govoriti, ne smemopa zanemariti niti malih delničarjev, saj jihje 40.000.Predlagana imena članov nadzornega od-bora, ki naj bi zastopali lastnike, potrjujejodomnevo, da je namen uvedbe enotirnegavodenja predvsem utrditev upravljalskemoči sedanje oblasti in družb, ki soji na-klonjene, torejjuliusa, Istrabenza in VizijaHoldinga, še pred jesenskimi volitvami.Kako odgovarjate na te očitke?Baraga: Ne morem komentirati, kdo je po-litično naklonjen in kdo ni. Nisem politik,še manj pa politični analitik. Mi moramoslediti interesom družbe. Nadzorni svetmora seveda zastopati vse delničarje. Ven-dar se je delniška struktura v zadnjih dvehletih zelo spremenila, tako da imajo dolo-čeni delničarji danes bistveno večji deležkot pred letom dni, pa niso zastopani vnadzornem-svetu. 0 tem odločajo lastniki.V delniški knjigi imajo zasebni lastniki, kiniso formalno povezani z državo, bistvenovečji delež kot država.To vprašanje je smiselno, ker ste verjetnoprebrali odzive na vašo odločitev.Baraga: Tudi vaš komentar, še danes zju-traj sem ga bral. (smeh) To je bilo pričako-vano. V slovenskem prostoru ni kritičnemase ne v medijih ne na delniškem trgu,skratka nikjer. Kot sem rekel, jaz ne mo-rem komentirati, kdo je politično prime-ren ali neprimeren. To morate vprašatidelničarje.Sprva ste bili skrivnostni, kdo od delničarjevje predlagal prehod na enotirno vode-nje, potem ko smo mediji že isti dan razkri-li, da je bila to Vizija Holding oziroma njenlastnik Darijužna, kije prijatelj gospodar-skega ministra Andreja Vizjaka, pa stejav-no pozneje le priznali, daje bil predlagateljon. Zakaj prvotna skrivnostnost, ste želelikaj prikriti?Baraga: Ne, le na prvi tiskovni konferencinisem eksplicitno razkril predlagatelja, na-slednji dan pa sem že povedal, da je bil toDari Južna oziroma Vizija Holding. Takosem se takrat odločil in težko vam povem,zakaj. Pred tiskovno konferenco smo seodločili, da o imenih ne bomo govorili, sajso bila javno objavljena dva dni pozneje vuradnem listu oziroma v javnem sklicuskupščine. Bi pa morali predlog formalnoobravnavati tudi, če bi ga poslal nekdo, kiima le eno delnico. Kako bi se odločili v ta-kem primeru, vam težko rečem, verjetnobi postopali tako kot zdaj.Gospod Baraga, v kakšnih odnosih pa ste zDarijem Južno in Boštjanom Napastom,članom uprave Petrola? Od neuradnih vi-rovje mogoče zvedeti, da ste bili zadnjemčasu velikokrat videni skupaj.Baraga: Neuradnih virov pa res ne moremkomentirati.Se z obema imenovanima srečujete tudineuradno?Baraga: Seveda sem se srečal, a srečal semse tudi z mnogimi drugimi. Če komentira-te, morate komentirati matrično. Neura-dni viri lahko gredo samo v eno smer. Zato pa vas zdaj to sprašujem.Baraga: Seveda oba poznam. Napast ječlan uprave, z Južno pa sem se prvič srečalenkrat lani.Kdaj nazadnje?Baraga: Težko rečem, vsekakor pred temipredlogi.Omenili ste, da bi bil upravni odbor boljvključen v delovanje Petrola in da bo tozahtevalo veliko več časa. Omenjate se kotkandidat za predsednika upravnega odbora in tudi sami teh ambicij ne skrivate. Am-pak vi imate svoje izvozno-uvozno podje-tje, polegtega ste še nadzornik Hita, bosteimeli dovolj časa za upravljanje Petrola?Baraga: Pa še častni konzul Avstralije semin imam 20 milijonov delničarjev, če semalo pošalim. {smeh) Že na novinarskikonferenci sem jasno povedal, da so naj-manj trije če-ji, da jaz kandidiram za pred-sednika upravnega odbora: če bodo naskupščini delničarji sprejeli spremembostatuta, če bom jaz na seznamu in če me bo upravni odbor predlagal za predsednikaupravnega odbora. Če me danes vprašate,bi to nalogo sprejel, kako bo takrat, pa je šeeden če. Lahko se do takrat premislim. Odzačetka kariere živim od realnega kapita-lizma in od dodane vrednosti, kijo moramsam ustvarjati na zahtevnem kapitalističnem trgu. Če bom ugotovil, da vsega nebom zmogel in da mi tisto pomeni več, tefunkcije ne bom sprejel. Če pa bom ugoto-vil, da je ta izziv prioriteta, bom sprejel tofunkcijo, svoje posle pa prepustil nekomudrugemu. Nimam navade, da bi si na kro-žnik naložil več, kot lahko pojem.Po nam dosegljivih izračunih bi vsak članodbora za svoje delo vsak mesec prejemalnajmanj 10.000 evrov bruto nadomestila,po navedbi enega od malih delničarjev pacelo 13.000, za cel upravni odbor torej prek 100.000 evrov na mesec, lahko tudiveč. Se vam zdi to stroškovno učinkovito?Baraga: Lahko zagotovim in vi lahko to za-pišete, da bom, če bom predsednik ali članupravnega odbora, absolutno zagovarjalprakso, ki jo uveljavljam tudi v svojem po-slu v Avstraliji: da bo fiksen del te plače ozi-roma nadomestila znašal največ 30 odstot-kov te vsote, preostalih 70 odstotkov pa bovariabilnih. Rad bi poudaril, da je pri temvariabilni del nadomestila odvisen odustvarjene dodane vrednosti, ne od rezul-tata. To seveda ne velja za izvršne direktor-je. Ti bodo morali skleniti pogodbo zupravnim odborom in bodo nagrajevanipodobno, kot je zdaj uprava.Kryžanowski: Tudi zdaj je v Petrolu varia-bilni in fiksni del že dobro uveljavljen,uprava ima 40 odstotkov plače variabilne in 60 odstotkov fiksne. Pri menedžmentuje ta delež 35 odstotkov, medtem ko je prikolektivni pogodbi 25 odstotkov variabil-nega dela oziroma nagrade. Torej, višje kogreš po hierarhiji, večji morabiti variabilnidel.Baraga: Za predlog 30:70 nihče ne more re-či, da je slab, kvečjemu bi takega moraliimeti vsi. Pogosto karikiram in rečem, dače množite z nič, je še vedno nič. Če gledampodjetniško, lahko piše, da boš imel nevem kakšno plačo, a če ni nič za deliti, ninič za deliti.Kako pa ocenjujete dosedanje poslovanjePetrola? Prej ste rekli, da predlog uvedbeenotirnega sistema ni nezaupnica sedanjiupravi, a vendarle se to na neki način takorazume. Doslej ste večkrat med vrsticamiizjavili, da bi lahko družba poslovala boljučinkovito. Baraga: To lahko recem tudi danes, saj ninič tako učinkovito, da ne bi moglo biti šebolj. Še enkrat poudarjam, to ni nezaupni-ca upravi. Se pa strinjam, da Petrol potre-buje večjo odzivnost na zahtevnem global-nem trgu, na katerem je prisoten in bo vsebolj, če bo hotel rasti. Možnosti za rast vSloveniji ni več veliko, zato se mora širitizunaj meja, za kar potrebuje odzivnost, hi-trost reakcije in odločanja. Prepričan sem,da je v sedanjem sistemu v primerjavi zenotirnim manj odzivnosti.Kako pa na to gledate vi, gospod Kryža-nowski?Kryžanowski: Delal sem v obeh sistemih,tako enotirnih kot dvotirnih. Spremembopri enotirnem sitemu vidim v tem, da biimel upravni odbor možnost hitrejšegaodločanja. Pospešil bi postopke odločanja,ki so kritični za Petrol. Vse akvizicije, vsijavni razpisi so danes tako kratko zasta-vljeni, na primer Mantova, Europetrol...To so projekti, ki smo jih morali izpeljatipraktično čez noč, po drugi strani pa namni uspelo izpeljati vseh projektov, ki smo sijih zastavili, zaradi izredno dolgotrajnihpostopkov dvotirnega sistema.Bi bili vi pripravljeni prevzeti funkcijo izvr-šnega direktorja?Kryžanowski: Prav gotovo. To si želim ta-ko glede na osebne cilje kot cilje, ki jih vi-dim v Petrolu. Tu je še veliko možnosti inveliko za postoriti.Slišati je, da imate diplomatske ambicije inda se za vas že išče veleposlaniško mesto.Jih imate?Kryžanowski: (smeh) Diplomatsko funk-cijo že imam kot častni konzul Monaka.Vsake dva, tri mesece se pojavi neko amba-sadorsko mesto, ki naj bi ga jaz zasedel. To,da Ijudje v meni vidijo možnega diploma-ta, si štejem v čast.Pa bi vas zanimal veleposlaniški stolček?Kryžanowski: Trenutno bi bil raje v Petro-lu.Petrol je lani postal tretjinski lastnik Istra-benza. Gospod Kryžanowski, ob zadnjempogovoru ste mi dejali, da želite s to druž-bo poiskati sinergije na energetskem po-dročju in da bo do pomladi jasno, ali je ta-kšno sodelovanje mogoče. Pomlad je tu-kaj, kakšne so torej ugotovitve?Kryžanowski: Energetski projekti so zeloodvisni od odločitev vlade na trgu, kjer de-luješ. Žal se vlada v Bosni, kjer vidimo naj-več možnosti sodelovanja, še ni odločila opodelitvi koncesije. Pri projektih, kjer bi sodelovali z Istrabenzom, tako čakamo naodločitve posameznih organov vdržavah.Na katerem področju pa so tiprojekti?Kryžanowski: Proizvodnja električneenergije in distribucijapatudi privatizacijaelektropodjetij, ki naj bi se tudi že zgodila,pa se še ni. Privatizacije zaostajajo tako vBosni in Črni gori kot Srbiji. Kar zadevaSlovenijo, se bodo na plinskem področjuzagotovo zgodile nekatere spremembe,predvsem konsolidacije posameznih la-stništev oziroma dejavnosti. Tu bomo po-skušali najti skupno pot. Velikokrat sem žeomenil, da so Holding slovenskih elek-trarn, Istrabenz in Petrol skupaj na južnihtrgih komaj zmožni tekmovati z drugimiponudniki zaradi naše omejene finančnemoči in pomanjkanja človeških virov. Ševedno se zavzemam, ne glede na lastniškosestavo, da bi se v energetiki kot Slovencistvari lotili skupaj, kerje prostora dovolj zavse.Predlagane upravljalske spremembe in se-stavo upravnega odbora je mogoče razu-meti kot vzpostavitev tihega dogovoramed Petrolom oziroma vlado in vodstvomIstrabenza, za katero se že nekaj časa go-vori, da načrtuje menedžerski prevzem.Kakšna je Petrolova strategija upravljanjalastniškega deleža v Istrabenzu in ali bi Pe-trol omenjeni prevzem podprl?Kryžanowski: Nadzorni svet nam je nalo-žil, da naredimo vse za aktivno upravljanjesvojega premoženja v Istrabenzu. Temusmo podredili vse aktivnosti, vendar zazdaj o tem podrobno ne bi govoril. Meni-mo, da s sodelovanjem oboji pridobimo.Menedžerskega odkupa pa ne morem ko-mentirati, saj je to stvar menedžmenta, kiga predlaga. Sam sem to že delal v nekidnižbi in vem, da je to trnova pot, še poseb-no v današnjih razmerah na finančnih tr-gih. Tisti menedžment, ki se zdaj odloči zato, mora res verjeti v svoje podjetje.Omenjali ste tudi možnost lastniškegaumika iz Istrabenza, je to še aktualno?Kryžanowski: Če ne bomo zmogli zagoto-viti aktivne vloge, bomo iskali kupca, karjelogično.Gospod Kryžanowski, prejšnji petek stesodelovali v pogovorih predsednika vladeJaneza Janše s predsednikom uprave ru-skega Gazproma Aleksejem Millerjem. 0čem konkretno ste se pogovarjali?Kryžanowski: Pogovor je tekel predvsemo problemu energetske oskrbe v Evropskiuniji, kar zadeva tudi Slovenijo, saj predse-duje EU in ima vlogo nekakšnega vlečnegakonja. Vemo, da je junija evropsko-ruski vrh, in danes je energetika ena izmedključnih vprašanj Evrope. Mislim, da lahkoSlovenija s temi pogovori, vsaj kar zadevaEvropo, prevzame vodilno vlogo.Je bil odziv predsednika vladejanezajanšena rusko ponudbo pozitiven?Kryžanowski: Pogovori so bili po mojemmnenju obojestransko pozitivni, vendarzelo splošni.Gazprom je eden največjih dobaviteljevzemeljskega plina. Se Petrolu po petko-vem srečanju odpirajo kakšne nove mo-žnosti za sodelovanje z rusko družbo?Kryžanowski: Poudariti moram, da imaGeoplin še iz preteklosti zelo dobre odnosez Gazpromom. Tudi mi smo se z Gazpro-mom pred dvema letoma pogovarjali omožnih projektih in tudi že takrat o oskrbiplina. Geoplin ima z Gazpromom dolgo-ročno pogodbo, vendar to danes nujno ne zagotavlja stoodstotne oskrbe. Vidimo, kajse dogaja v Ukrajini, Belorusiji... Ta se-gment je zelo občutljiv, ker mora biti plino-vod speljan tako, daje tveganje čim manjše- tako politično kot gospodarsko. Takšnipogovori za Slovenijo pomenijo samo plusin večjo varnost predvsem, kar se tiče oskr-be.Se vam zdi realno, da bi ta plinovod spelja-li čez Slovenijo? Slišati je namreč špekula-cije, da naj bi Rusi s tem samo dražiliAvstrijo, čez katero poteka ena od možnihpoti.Kryžanowski: Špekulacij je lahko zelo ve-liko. Vedeti moramo, daje bil projekt Voltaže ob koncu prejšnjega stoletja umeščen vnaš prostor. Pogovori z Rusi so bili takratzelo uspešni, vendar ker trenutek ni bilpravi in je bila v Rusiji kriza, se to ni uresni-čilo. Če gledamo popolnoma ekonomsko,je plinovod čez Slovenijo zagotovo velikocenejši kot čez Avstrijo. Seveda so tu tudidmgi dejavniki, ki lahko plinovod pripelje-jo v eno ali drugo smer. Zagotovo pa se jetreba pogovarjati in videti, kakšne so mo-žnosti. Gre tudi za pogovor o oskrbi, ne gle-de na to, kje bo potekal plinovod.Gospod Baraga, v eni od izjav ste se zavzeliza obnovitev lani propadlih pogovorov zLukoilom o ustanovitvi skupnega podje-tja. Zakaj mislite, da bi ti pogovori zdaj lah-ko uspeli?Baraga: Ne morem vnaprej reči, da bodouspeli. Osebno menim, da se je z Lukoilombolje pogovarjati kot pa ne. Zelo jasno sopovedali, da odpirajo svoje podjetje v Slo-veniji. Ta družba naj bi po njihovih bese-dah v Ljubljani pokrivala tudi vse republi-ke nekdanje Jugoslavije in še Albanijo. Glede na njihovo vertikalno integriranost inglede na dejstvo, da precej proaktivnovstopajo v Evropo - kot veste, kupujejo ra-finerijo na Siciliji in v Turčiji -, je Slovenijapravzaprav edina država na tem območju,ki še nima njihove zastavice. Moja ocenaje, da jo bodo tudi tukaj imeli. Ni nujno, dagremo z njimi v tak projekt, kot je bilo mi-šljeno po prvotnih dogovorih, mogoče bilahko sodelovali v nekem segmentu. Izra-zili so možnost, da bi bil Petrol partner vnjihovem podjetju do nekega odstotka.Mislim, da je dobro, da se z njimi pogovar-jamo, hkrati paje treba ščititi interes Petro-la. Smo trgovec z naftnimi derivati, in čehočemo postati kaj več, se bomo morali po-vezati z nekom, kije vertikalno integriran,sicer bomo vedno odvisni.Torej pogovori z njimi že potekajo?Baraga: Seveda. Ne gre sicer za kakšne za-vezujoče pogovore, se pa malce tipamo.Kryžanowski: Ne drži, da je projekt z Lu-koilom propadel. V tem projektu smo za-ključili nabavni del, kjer zelo dobro sode-lujemo. Ta del ]'e Petrolu, predvsem pa na-šim lastnikom veliko prinesel, ker smo siizborili zelo dobre pogoje. V tem projektusmo se tudi v Petrolu veliko naučili. Kakr-šnokoli bo naše prihodnje sodelovanje, bozdaj laže, ker se poznamo.Ali dejstvo, da je danes Petrolova delnicapol manj vredna kot takrat, ko so bila po-gajanja na vrhuncu, lahko olajša nadaljnjepogovore?Kryžanowsld: Mislim, da ne. Edini vzrok,da tega posla nismo končali, ]'e bilo sevedamenjalno razmerje med Beopetrolom inPetrolom. Že takrat je bila razlika takoogromna, da bi to menjalno razmerje tudidanes težko uskladili. Gospod Baraga, v vodoje padel tudi poselHita,kjerstepravtakopredsedniknadzor-nega sveta, z ameriškim Harrah's Entertai-nmentom glede zabaviščnega centra.Baraga: Nekako nimam sreče... Teorija za-rote. (smeh)Iz vaših dosedanjih izjav je razumeti, davam je žal, da se je to zgodilo. Vam je res?Baraga: Zagotovo mi je žal, to sem tudi zelojasno povedal. Zelo težko je zdaj povprekocenjevati, zakaj nekaj ni uspelo. Interesovje bilo cela vrsta, takšnih in drugačnih. Tre-ba je vedeti, da je lokalna skupnost tudiformalno tretjinski lastnik Hita in takšnihodločitev brez njenega soglasja ne bo - ne sHarrah'som ne s kom drugim. Lokalnaskupnost bo morala obrniti ploščo. Samiveste, da so zbirali podpise, da so se ustanovili forumi proti temu, tudi mediji so imelizelo negativen pristop. Ne nazadnje je tre-ba omeniti tudi spremembo zakonodaje,ne vem, ali je to v obdobju pred volitvaminajbolj posrečeno.Zavzeli ste se celo za obnovitev pogajanj.Ampak ali to ne bi pomenilo bistveno slab-šega pogajalskega izhodišča Hita?Baraga: Nisem rekel povsem tako. V Fi-nancah niso zapisali tako, kot sem pove-dal. Nisem rekel, da je treba obnoviti poga-janja s Harrah'som. Jaz se zavzemam, da se,če se bo lokalna skupnost odločila, da takali podoben projekt želi na Goriškem, zanjpotem razpiše mednarodni tender. Nanj selahko prijavi kdorkoli. Harrah's je sicernajvečji, ne pa edini igralec na tem podro-čju. Poudarjam pa, da se mora za to najprejodločiti lokalna skupnost. Če so oni proti,ni možnosti.Vendar proti niso bili samo lokalna sku-pnost in mediji, močno vlogo je odigralatudi cerkev s svojim javnim pozivom protitemu projektu.Baraga: Drži. Cerkevje res dajala takšne iz-jave in javne pozive, a le ni bila tako proak-tivna kot lokalna skupnost, za katero pamislim, da ni stala cerkev.Oprostite, pa saj tudi v vladi niste imelistoodstotne podpore. Finančni ministerAndrej Bajuk je javno izjavil, da kot pred-sednik NSi tega ne podpira, in tudi SLS jebila do tega projekta zadržana.Baraga: Se strinjam. Bolj ko so se bližalevolitve, bolj je to postajalo predmet politič-nih razprav in manj je bilo podpore.Uprava Hita je morala zaradi slabega po-slovanja za letos na zahtevo nadzornikov popraviti letošnji poslovni načrt. Ima vod-stvo Hita še vaše zaupanje ali ne?Baraga: Če sprašujete mene, ga ima. Če boizgubila zaupanje večine nadzornikov,po-tem ne bo več tam. Njeno delo bom oce-njeval po končnih rezultatih, ki so po-membni za delničarje. Gotovo je upravatista, ki je odgovorna za rezultat, vsekakorpa so na lanski rezultat in načrt za letošnjeleto pomembno vplivali nekateri drugi de-javniki. Eno je gotovo protikadilska zako-nodaja: avgusta, ko je bila uveljavljena, jepromet drastično padel. Drugo so slabeitalijanske gospodarske razmere in kon-kurenca drugih igralniških salonov natem območju, ki lahko ponudijo produkte,kijih Hit ne more. Hit mora najti nišo, kjerbo boljši od drugih in s čimer bo goste za-držal. Če bodo enaki kot drugi in bodo za-radi državnega lastništva manj prilagodljivi, sa] se z določenimi dejavnostmi, s kate-rimi se drugi lahko, ne bodo mogli ukvar-jati, potem bodo delovali izviselo.Če se vrnemo na začetek. Oba podpiratauvedbo enotirnega sistema, ker naj bi od-pravil slabo upravljalsko učinkovitost Pe-trola. Kaj če majska skupščina ne bodopotrdila prehoda na enotirno vodenje,bosta ostala na sedanjih funkcijah ali bo-sta razmišljala o odhodu?Baraga: Če predlog ne bo potrjen, bom kotpredlagatelj resno razmišljal, ali naj osta-nem na tej funkciji. Kot predsednik nad-zornega sveta sem se izpostavil, saj je spre-membo predlagal nadzorni svet. Težko re-čem, naredil bom to ali ono, bom pa resnorazmislil o tem. Tega sem se zavedal vna-prej.Kryžanowski: Za upravo je predvsem pomembno, da se najde čim večja fleksi.bil-nost. Če bodo delničarji presodili, da za-menjava sistema ni primerna, je upravadolžna ponuditi drugo možnost za pove-čanje odzivnosti v sedanjem sistemu. Bopa to kompromis. Nujno je, da se podjetju,kot je Petrol, omogoči takšno upravljanje,da lahko sledimo dogajanju okoli nas.Lahko v odstotkih izrazite verjetnost, dabo predlog izglasovan?Baraga: Na to vprašanje vam ne moremodgovoriti. Tudi svojega osebnega mnenjavam ne bom povedal, ker je to nepomemb-no. Imam dvajset delnic Petrola in Zcinjevam lahko povem, da bom glasoval »za«.Gospod Kryžanowski jih ima nekaj več,ampak skupaj jih imava premalo, da bilahko o tem odločala in izražala odstotke.•» e~~(jd0n3 GCJ3 ~~ >Nh ~~ ~PQ ~~ 00 ~-b ~~ c~• wwuwi Baraga: Če bom ugotovil, da vsega ne bom zmogel in da mi tisto pomeni več, te funkcijeupravnega odbora Petrola] ne bom sprejel. Če pa bom ugotovil, dajeta izzivprioriteta, bom sprejel to funkcijo, svoje posle pa prepustil nekomu drugemu. Nimam na-vade, da bi si na krožnik naložil več, kot lahko pojem. Kryžanowski: Diplomatsko funkcijo že imam kot častni konzul Monaka. Vsake dva, tri me-sece se pojavi neko ambasadorsko mesto, ki naj bi ga jaz zasedel. To, da Ijudje v meni vi-dijo možnega diplomata, si štejem v čast.

Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Košir Darijan,Grgič Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 19. 04. 2008
Stran: 6