PRIMER PETROL Enotirnost ali prevzem?Nedvomno je trenutno najbolj aktualen primer prehoda z dvotimegana enotimo upravljanje družba Petrol. Pa ne zato, ker bi bil ta prehodiz ekonomskega zomega kota tako zelo poseben, temveč zato, ker najbi bila odločitev za ta korak predvsem politična. V tej družbi sonadzomiki na pobudo delničarja Vizija holding, ki je v lasti DarijaJužne, sklenili lastnikom na skupščini predlagad prehod na enotimovodenje družbe. Namesto petih članov uprave (od teh je eden delavskidirektor) in devetčlanskega nadzomega sveta s tremi delavskimipredstavniki,
naj bi družba po novem imela enajstčlanski upravniodbor, v katerem bi sedela tudi dva izvršna direktorja in trijepredstavniki delavcev. »Dmžba Petrol bi s tem pridobila dodataoučinkovitost in okretnost, kar je v tem času in prostoru izjemnopomembno. V poslovnem sitemu, ki želi hitro rasti in ima znotraj seberazvejeno strukturo dmžb, je namreč težko premagati težavevečnivojskega načina odločanja,« je predlog prehoda na enotimovodenje pojasnil prvi nadzornik Petrola Viktor Baraga in pri tem ševztraja. Podobno zatrjuje tudi predsednik uprave Petrola MarkoKryžanowski, ki to spremembo podpira. Oba menita, da bi uvedbaupravnega odbora, ki bi bil bolj vpet v posle in projekte, odpravilasedanjo okorelost pri odločanju o pomembnihkorakih. A del javnostije kljub temu prepričan, da pri tem predlogu ne gre za povečevanjeučinkovitosti, temveč želijo sedanja oblast prek državnih skladov in MARKO KRYŽANOWSKI in VIKTOR BARAGA njej naklonjeni lastniki Petrola s to spremembo v resnici upravljalskoprevzeti družbo za nadaljnjih šest let ne glede na izid jesenskih volitev.Gr&za pet največjih delničarjev - državna sklada, ki sta skupaj28-odstotna lastnika, Istrabenz, ki ga vodi Igor Bavčar, družbo Julius,za katero stoji Cerkev, in Vizija holding Darijajužne, ki je blizugospodarskemu ministru Andreju Vizjaku. To dokazuje tudipredlagana sestava upravnega odbora, v katerem naj bi sedeli pravpredstavniki omenjenih lastnikov, vključno z Barago inKryžanowskim. Delničarji naftne družbe bodo o prehodu na en tirodločali 15. maja, s spremembo pa se bo moralo strinjati kar 75odstotkov prisotnih lastnikov, saj je treba za tak prehod spremenitistatut družbe. Po dosegljivih izračunih ima država prek Kapitalskedružbe in Slovenske odškodninske družbe ter vladi naklonjenihpodjetij slabo polovico glasov, skupaj z Istrabenzom pa približno dvetretjini. Baraga je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela povedal, danihče od teh večjih delničarjev ni potrdil, da bo glasoval za prehod naenotimo upravljanje, a da tudi niče ni bil izrecno proti. Ker državnitabor nima zadostne večine, nekateri poznavald menijo, da bodo orazpletu odločali glasovi malih delničarjev, ki jih je 40.000. Nekateriod njih so se prejšnji teden že odzvali in pisno izrazili nasprotovanjetakšnim spremembam. Baraga dopušča možnost, da bi imeli malidelničarji v upravnem odboru tudi svojega predstavnika, kdo bi tolahko bil, pa za zdaj še ni znano, saj so na predlaganem seznamuodbomikov le predstavniki večjih lastnikov. MA. G.
Medij: Delo - FT
Avtorji: Ma. G.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 21. 04. 2008
Stran: 6