malihdelničarjev meni, da so bili izigrani. Hli se bo zgodila sprememba sta-tuta, za katero predlagatelji potre-bujejo 75 odstotkov glasov navzo-cih na skupščim, bo predvsem odvisno odparadržavnih skladov Kad in Sod, ki imatav lasti nekaj več kot 28 odstotkov Petrola.Če prištejemo še Istrabenzov šestnajstod-stomi, skoraj desetodstotni Perspektivein blizu štiriodstotni delež sklada Julius,vidimo, da imajo skupaj nekaj manj kot60 odstotkov delnic. Ker se skupščin del-ničarjev praviloma udeležuje le peščica Petrol bo obvladoval ozek krog Izbrancev Če bo Petrol prešel z dvotirnegana enotirno upravljanje, MarkoKryžanowski po vsejverjetnosti ne bo več prvi možtega podjetja. Ostalo mu bo»le« inesto v upravnemodboru. (Foto: Mavric Pivk) malih delničarjev in predstavnikov podje-tij, ki imajo zanemarljive lastniške deleže,bodo predlagatelji verjetno zlahka doseglizahtevano podporo.Podpora polltlke. Predlog je javnostipredstavil Viktor Baraga, zdajšnji pred-sednik nadzornega sveta Petrola, ki se jeponudil za prevzem vodilne funkcije vnovem upravnem odboru. Po njegovemje bila zdajšnja oblika vodenja premaloučinkovita, ker je sprejemanje odločitevzahtevalo preveč korakov. Nekaj resnice jepoleg tega verjetno v tem, da z delom se-danjega predsednika uprave Marka Kryža-nowskega ni ravno zadovoljen. Dejstvo,da je nečak Boža Dimnika, lobista z veli-ko zvezami. naj bi zadostovalo »le« še zamesto v upravnem odboru. Kritiki Baragiočitajo, da je zlepljen z vladajočo politiko,saj je bil v mladosti sosedjanezajanše, inda bo s tern manevrom slednjemu omo-gočil prevladujoč vpliv v družbi najmanjza nadaljnjih šest let, Toliko bo namrečtrajal mandat upravnega odbora, v kate-rem naj bi po napovedih sedeli še BoštjanNapast (član uprave Petrola), Dari Južna,Kristjan Sušinski (Istrabenz), Ljubo Peče(Zvon Dva), Milan Podpečan (predsednikupravnega odbora Soda). pozneje pa bodoimenovani trije predstavniki zaposlenih. Začlana upravnega odbora se je omenjal tiidipredsednik SLS in zdajšnji član nadzornegasveta Petrola Bojan Šrot, vendar dvomi, dabo res izglasovan, Po eni od možnosti bizastopal male delničarje, ki bodo v noviureditvi ostali brez predstavnika.Ozek krog. Mcdtem ko je Darijužna ženapovedal podporo spremembam, so vIscrabenzu skrivnostni. Na vprasanja v zvezi z napovedanimi novostmi, ki smo jih naslo-vili na Igorja Bavčarja, so nam iz družbesporočili: »Predloga nismo niti podprii nitizavrnili. Glede na naše dosedanje izkušnjez enotirnim sistemom načeloma podpira-mo spremembo, in sicer pod pogojem, dase bomo po natančni preučitvi predloga znjim tudi strinjali.« Vendar malokdo dvo-mi, da ne bi izkoristili takšne priložnosti zapovečanje vpliva v Petrolu. To je razvidnoprav tako iz drugega odgovora, v katerempravijo, da je »glede na obseg Istrabenzovenaložbe v Petrolu naša želja po soupravlja-nju razumljiva*. Kot je v tokratnem inter-vjuju dejal predsednik borznoposredniškehiše Ilirika Igor Štemberger, je bila državav tem primeru partner Južne in Bavčarja,ker trenutno nista sposobna kupiti njenihdeležev. Po njegovem gre za rešitev, po ka-teri bosta obvladovala podjetje, neda bi ga plačala.Nepomembnl mall delnl-čarjl. Ob napovedanih spre-membah so se poleg drugihoglasili mali delničarji, ki me-nijo, da bodo oškodovani in dabodo izgubili vpliv na svojepremoženje. Presene-ča jih, da lahko trijtnianjšinski delničarji sprožijo postopkc za prehod na enotirnoupravljanje, pri tem pa imajo podporo clr-žave oziroma njenih paradržavnih skladov.0 tem smo povprašali tudi Petrol, kjer soodgovorili, da na anonimke ne odgovarjajo.Delovanje lastnikov se jim ne zdi sporno,saj »je Petrol delniška družba, ki kotira naborzi in je podvržena nakupu ali prodajidelnic, ki odločajo o tem, kdo je lastnik.V.sak delničar, celo najmanjši, pa ima pozakonodaji enake pravice, kot tisti z večjimdeležem.« Z njihovim mnenjem se ne strinjanekdanji predsednik nadzornega sveta tedružbe Miran Mejak. Po njegovem bi moralimali delničarji preprečiti spremembo statu-ta, moti pa ga še povečan vpliv Istrabenzav Petrolu. Slednji ima namreč v lasti skoraj33 odstotkov prvega. To se mu zdi čudnorazmerje, saj bo koprska družba nadzoro-vala samo sebe. Ob tem poziva k modrostivladajočo garnituro, paradržavna skladapa naj po.skrbita, da bo naložba dolgo-ročno donosna. Upravičenost enotimega slstema.Po besedah profesorja na ekonom-sko-poslovni šoli v Mariboru BorutaBratine ima na svetu 90 odstotkovnaftnih družb enotirni sistemupravljanja. Dvotirni jebolj značilen za german-sko pravo, zato ga je posvetu bolj malo. Zakondoloča pristojnostiupravnega odbora, toje vodenje in nadzi-ranje. Od tu naprej jestvar družbe. kako tenaloge razdeli znotrajupravnega ocibora. Za Vlktor Baraga je v navzočnosti Petra Grilca s pravne fakultete (levo) in MarkaKryžanowskega (desno) javnosti predstavil prednosti enotirnega sistema. Med njimije tudi ta, da bo postal predsednik upravnega odbora. (Foto: Aleš Černivec) Nekdanjl predsednik nadzornega sveta Petrola MiranMejak (desno) pravi, da bi morali mali delničarjiprepreciti spremembo statuta. (Foto: Ljubo Vukelič) Enotlrni sistemupravljanja jepredlagal DariJužna izPerspektive.(Foto: AlešBeno/Finance) javne delniške družbe po svetu je zaradislabosti enotirnega sistema obvezno, daima upravni odbor posebno revizijskokomisijo. Zakon narekuje, da smejo bitinjeni člani neizvršni direktorji in da morabiti vsaj eden od njih zunanji strokovnjakza revizijo in računovodstvo. Da uprav-ni odbor ne bi bil preveč vpet v vodenje,mora po našem zakonu za javne delniškedružbe imenovati vsaj enega izvršnega direktorja in nanj prenesti vodenje teko-čih poslov.Kakor nam je pojasnil Bratina, se vodenjetekočih poslov lahko naloži izvršnim direk-toijem, ki so člani tega odbora, ali pa se zato pooblasti tretje osebe. Odgovornost zaposlovanje je potem na ramenih teh direk-torjev, vendar ima upravni odbor zakonskomožnost, da jih kadarkoli odpokliče. V temsistemu imajo lastniki mnogo večji vpliv inmožnost vmešavanja v tekoče posle družbe.Za enotirni sistem velja, da je bolj učinkovit,saj je vmes manj posrednikov in so organidružbe okretnejši. Manjša je tudi nevarnostodtekanja informadj iz podjetja, ker so članiupravnega odbora bolj vezani na družbokot člani nadzornih svetov.Pastl nove uredltve. Po mnenju Mira-na Mejaka je tak sistem krivičen do malihdelničarjev. Poleg tega se čudi sorodnemuinteresu paradržavnih skladov z zasebnimidružbami. Bratina ocenjuje, da »v enotirnemsistemu politika lažje zlorablja položaj vpodjetju». Če bosta Kad in Sod podprla pre-hod na en.otirni sistem in ,se likrati odločila,da se ne bosta vmešavala v operativno vo-denje, ampak bosta zgolj portfeljska lastnikain kot taka zahtevala ustrezno donosnost,potem bi bilo to dosledno ravnanje. V temprimeru bi lahko rekli, da )'e enotirni sistemučinkovitejsi in cenej.si. Varljivi se mu zdijozapisi v medijih, da so v tem sistemu stroškiza plače članov upravnega odbora večji, ka-kor so zdaj za člane nadzornega sveta. To jepo njegovem poenostavljanje, saj obstajajotudi, kot rečejo v 2DA, agencijski stroški.To so stroski, ki jih ima lastnik, ker ne vodidružbe sam, temveč imenuje druge organe.Čim bolj )'e lastnik oddaljen od upravljanja,tem večja je nevarnost, da bo uprava vodilapodjetje po svojih interesih, in ne skladnoz interesi lasmika. V enotirnem sistemu jeta verjetnost manj.ša, zato se šteje za učin-kovitejšega in cenejšega. •LUKA JAKŠEluka.jakse @ mag. si Predsednlk uprave Istrabenza Igor Bavčarbo s 17-odstotnim deležem v Petrolu krojilvse glavne odločitve tega podjetja. (Foto:Tomi Lombar) Profesor na ekonomsko-poslovnl šoll BorutBratlna trdl, da bi bilo ravnanje Kada in Sodadosledno, če bi podprla enotirni sistem in seodpovedala operativnemu vodenju podjetja.(Foto: Dragiša Modrinjak) Dejstvo, da je nečakBoža Dimnika, lobistaz veliko zvezami, najbi zadostovalo »le« šeza mesto v upravnemodboru.

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Jakše Luka
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 23. 04. 2008
Stran: 25