Sodeč po sredinem razpletu v zreškem Uniorju bo država, ki je posredno večinski lastnik kovaške družbe, poskrbela za menjave v družbi, najverjetneje tudi v samem vrhu. Čeprav kritik na vodenje podjetja že leta ni bilo in čeprav seje medtem zamenjalo kar nekaj vlad (ki so umeščale nove nadzornike), so na tokratni skupščini odprli nekatere domnevne zgrešene poteze vodstva. Očitali so mu prepozno reprogramiranje posojila, nepravilno ukrepanje ob lanski okoljski nesreči ter zapravljanje denarja zaradi izgubljenih tožb in s tem povezanih neugodnih zunajsodnih poravnav, zaradi katerih je moral Unior družbi Rhydcon plačati okoli štiri milijone evrov. Zadnji očitek je uprava, ki jo vodi Darko Hrastnik, s pomočjo pravnega mnenja uspešno zavrnila. 

Mali delničarji bi izplačane dividende

Tudi lansko poslovanje ni bilo povod za očitek. Ustvarili so dobrih pet milijonov evrov čistega dobička. A ponovila se je podobna zgodba kot pri Cinkarni Celje:, ker je podjetje prejelo državno pomoč za blažitev visokih cen energentov, ne sme izplačati dividend. Če bi jih, bi morala družba vrniti okoli 1,3 milijona evrov prejetih sredstev. To pa ni edini razlog, da delničarji ne bodo dobili dividend. Družba, kije bila času gospodarske krize na robu pečine in je preživela zgolj zato, ker je upravi kot eni redkih uspelo reprogramirati posojila, se dolgov še ni povsem rešila. Letos spomladi jih je vnovič reprogramirala za sedem let, banke pa so družbi naložile drugačno politiko izplačevanja dividend. Zdaj velja, da če dobiček preseže tri milijone evrov, se ga 30 odstotkov lahko nameni za dividende. Letos sicer ta pogoj dosegajo in bi brez omejitve zaradi državne pomoči delničarjem lahko izplačali 940.000 evrov.

Tokratna skupščina Uniorja je bila zanimiva predvsem zato, ker so nadzorniki predlagali odpoklic člana nadzornega sveta dr. Tomaža Subotiča, ki je nadzornik šele od decembra lani. Razlog: Subotič je konec marca prodal del svojih delnic Unioija, česar kot član poslovodstva (v to kategorijo sodijo tudi nadzorniki) ne bi smel storiti manj kot mesec dni pred objavo revidiranih podatkov, v tako imenovanem »obdobju prepovedi«. Subotič se s tem poslom zaradi notranjih informacij ni okoristil, so ugotovili nadzorniki, saj je cena delnic po prodaji zrasla. Kakor koli, nadzorni svet, ki mu je doslej predsedoval Franc Dover, je odločitev o tem, kaj storiti s Subotičem, prepustil skupščini, tam pa je bil namesto Subotiča zamenjan Dover- pa tudi njegova namestnica Andreja Potočnik. »Lastniki so se odločili, kot so se. Komentarja nimam, razen da so v Sloveniji dvojna merila. Osebno se vedno zavzemam, da je stroka pred politiko. Tega mlajši očitno ne razumejo. Razrešitve so brez argumentov. Tako se s kadri ne dela, je po skupščini za Večer dejal Franc Dover. Prvega nadzornika naj bi zamenjali zato, ker naj bi bil glede okoljske nesreče preveč milosten do uprave. Spomnimo, obveščanje javnosti je v Uniorju popolnoma spodletelo, sreča v nesreči je bila, da ni bilo posledic za ljudi in okolje. Hudo kritični do nesreče so bili tedne kasneje, ko je bilo že jasno, da vpliva na okolje ni bilo. V stranki Gibanje Svoboda so nato zahtevali sklic izredne seje v Zrečah. Znano pa je tudi, da je bil Dover kot nadzornik imenovan s podporo SDS. Jasno opredeljen kot član SDS je tudi član uprave Branko Brečko. Kdo bo zdaj vodil nadzorni svet, še ni znano.