Sebastjan Morozov

V družbi Mercator že nekaj let načrtujejo gradnjo novega logističnega središča v ljubljanskem BTC, ki naj bi se razprostiralo na več kot 92. 000 kvadratnih metrih. Po prvotnih načrtih je nameraval Mercator največjo naložbo, ki se je je kdaj lotil, financirati sam. Naložba je bila prvotno ocenjena na okoli 100 milijonov evrov. Zaradi podražitev gradbenih materialov in del pa naj bi se po naših informacijah podražila na 130 ali 140 milijonov evrov.

Toda v zadnjem času se je strategija glede gradnje logističnega središča spremenila. V Mercatorju so se namreč odločili, da bodo na mednarodnem trgu poskušali najti vlagatelja, ki bil pripravljen zgraditi logističnodistribucijski center za njihove potrebe, smo izvedeli neuradno. Ideja je, da bi Mercator izbrani družbi, ki se ukvarja z razvijanjem nepremičninskih projektov, odstopil zemljišče ob železniški tovorni postaji Moste, za katero je leta 2016 Slovenskim železnicam plačal 17 milijonov evrov. Ko bi izbrani vlagatelj zgradil logistični center, bi ga Mercator najel za 15 let z možnostjo podaljšanja najema še za naslednjih 15 let. Mercator je na podoben način pred tremi leti prodal trgovska središča v Sloveniji avstrijski Supernovi, v naslednjem koraku pa je trgovine v teh središčih, ki jih potrebuje za opravljanje trgovske dejavnosti, dolgoročno najel.

Logistika iz šestih lokacij

Po prvotnih načrtih je Mercator poleg logističnodistribucijskega središča nameraval v BTC zgraditi še poslovno stavbo; po najnovejših načrtih bi lahko bila ta zgrajena v drugi fazi. Če bo do gradnje poslovne stavbe prišlo, se bodo vanjo preselili režijski delavci, ki zdaj službujejo v poslovni stavbi ob Dunajski cesti v Ljubljani. V tem primeru se zna zgoditi, da bodo obstoječo poslovno stavbo, veliko 11. 000 kvadratnih metrov, preuredili v stanovanja.

Logistična dejavnost je že vrsto let hiba Mercatorjevega poslovanja. Po ocenah poznavalcev razmer »najboljši sosed« s suboptimalno organizirano logistiko izgubi okoli 20 milijonov evrov na leto. V Mercatorju so pred časom sicer uradno povedali, da bodo z novim logističnodistribucijskim centrom na mesec prihranili več kot milijon evrov. Logistična dejavnost se trenutno izvaja na šestih lokacijah po Sloveniji, pri čemer dobavitelji v številnih primerih blago v posamezne prodajalne dostavljajo z zamudo in večkrat, kot bi bilo treba, če bi imeli optimalno organizirano logistiko. Vse to dodatno obremenjuje zaposlene.

Izpodbojna tožba

Kako je posloval Mercator lani, še ni znano. V prvih treh četrtletjih preteklega leta so se prihodki od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 povečali za 0, 9 odstotka in so znašali 1, 63 milijarde evrov, pri čemer je bil ustvarjen čisti dobiček v znesku 12, 65 milijona evrov. Lani spomladi je bilo lastništvo Mercatorja preneseno s propadlega Agrokorja na skupino Fortenova, v kžteri imata ruski državni banki Sberbank in VTB Bank več kot polovični lastniški delež. Potem ko je Fortenova pridobila 88, 1 odstotka Mercatorjevih delnic, je objavila prevzemno ponudbo v višini 36 evrov za delnico za nakup vseh delnic, ki jih še nima v lasti. Toda prevzemno ponudbo je sprejel le en odstotek delničarjev. Na podlagi predloga skupine Fortenova so delničarji Mercatorja decembra lani odločali o iztisnitvi iz lastništva po ceni 36 evrov za delnico. Vseslovensko združenje malih delničarjev je predlagalo odpravnino v višini 204, 33 evra za delnico. O tem predlogu delničarji niso glasovali, saj je bil sprejet predlog Fortenove. Na sprejeti sklep je VZMD napovedal izpodbojno tožbo. Na spletni strani Ljubljanske borze je Mercator pred dnevi sporočil, da je izpodbojno tožbo poleg VZMD vložil še eden od malih delničarjev. x