znan igralec na kapitalskihtrgih srednje in jugovzhodne Evrope."V zadnjih nekaj letih se je bliskovitorazvila," ]'o je pohvalil tudi edenizmed dveh glavnih direktorjevDunajske borze Heinrich Schaller inpristavil, da ji bodo z nekaj ukrepipomagali, da se bo še naprej razvijala.Dunajčani so med tri poglavitnenaloge v naslednjih mesecih naštelivečjo raznolikost produktov, večjolikvidnost na gotovinskem trgu in 'večje zanimanje mednarodnihvlagateljev.Na novinarski konferenci v Ljubljani,tik po podpisu nakupnih pogodb, staglavna direktorja Dunajske borze (obHeinrichu Schallerju še MichaelBuhl) dejala, da si borza z one straniAlp želi razvoja slovenskega kapital-skega trga in zato bo kot novi lastnikzlasti spodbujala razvoj novihproduktov, kar naj bi povečalolikvidnost na borzi; poskrbela pa botudi za prenos znanja in sodelovanjaz drugimi borzami v regiji. Dunajča-ni bodo na slovenskem kapitalskemtrgu spodbujali in omogočali izdajostrukturnih borznih produktov, kotso certifikati, boni in borzni skladi.Stavijo torej prav na tako imenovaneizvedene finančne instrumente, ki so prav v teh dneh znova razdeliliposlance državnega zbora in vsetiste, ki se imajo za finančnestrokovnjake. Slovenska vlada jepredlagala, koalicija v državnemzboru pa podprla zakon o davku oddobička od osvojitve izvedenihfinančnih instrumentov, zlastiobdavčitev prodajc prej ko v enemletu t. i. "turbo dobičkov" po 40-odstotni stopnji, kljub ugovoromposameznih poslancev in združenjačlanov borze vrednostnih papirjev,da bo to pomenilo "sesutje borze". Zdi se, da je vlada presodila, da so borzepostale povsem podobne kazinom inigralnicam na srečo, da je besedainvestirati povsem izgubila svoj pravipomen in da se na borzah danes v 99odstotkih primerov le še špekulira.Novi davekje neprimeren___Heinrich Schaller je ohranil svojnavidezni mir, a glasno povedal, da jeslovenska obdavčitev teh dobičkdvneustrezna in da bo Dunajska borzastorila vse, kar je v njeni moči, da boslovensko vlado (najprej to ali kateroprihodnjo) prepričala, da tak davčniposeg v dogajanja na borzi ni v pridrazvoju slovenskega kapitalskegatrga. Ko sta Dunajčana govorila otem, da bodo na borzo poskusiliprivabiti slovenske banke inzavarovalnice, pa tudi manjšapodjetja, sta omenila tudi, daje vSloveniji nujno nadaljevati privatiza-cijo podjetij, bank in zavarovalnic v(delni) državni lasti, saj bi to, kot kaže-jo izkušnje iz Avstrije in tudi drugodpo svetu, pomagalo pri razvojukapitalskega trga. Zato bi se radi, kopridobijo potrebna dovoljenja, tudi otem pogovorili s predstavniki vlade.Dunajska borza je obljubila, da boLjubljanska borza samostojna tudi vprihodnje, ne glede na spremembolastništva. Kot najučinkovitejšikratkoročni ukrep za razvoj borzeponuja povezavo Ijubljanske borze spodatkovno-prodajno mrežoDunajske borze (Budimpešta,Bukarešta, Sarajevo, Banjaluka) insodelovanje velikih slovenskihpodjetij na roadshowu (regionalnipromociji kapitalskih trgov) Dunaj-ske borze. Tihi ugovori, glasni dvomi____Kljub nekaterim ugovorom indvomom (češ da se bo na borzi spetgovorilo v tujem jeziku ali pa dabodo Dunajčani cez čas Ljubljanskoborzo preprosto zaprii) je bil prevzemLjubljanske borze, ki ga je opravilaDunajska borza v finančnih krogihdobro sprejet. Po ocenah vodstvaLjubljanske borze spremembalastništva prinaša nove priložnosti.Predsednik uprave Ljubljanske borzeMarko Simoneti je dejal, da se znovim lastništvom odpirajo noverazvojne in poslovne priložnosti nadomačem in na regionalnem trgu. Vobjemu Dunajčanov vidi možnostitudi za bolj neposredno povezanost sfinančnimi tokovi v Evropski uniji,za Dunajsko borzo pa pravi, "da greza veliko, uspešno evropsko borzo, ki želi postati pomemben igralec naširšem regionalnem trgu". Schaller inBuhl sta pohvalila delo vodstvaLjubljanske borze, slednjije dejal, daje sedanja uprava dobro opravljalasvoje delo, zato se bodo novi lastnikiz upravo (ob Simonetiju še AndrejŠketa) pogovarjali o prihodnjemsodelovanju. Vendar pa je za zdaj šeprezgodaj govoriti, ali bo zdajšnjauprava še vodila borzo, je dejal Buhl.Neznana je tudi usoda obeh članovnadzornega sveta Ljubljanske borze(Milan Lah in Zdenko Podlesnik), kiju je skupščina borze pred mesec inpol, torej še pred prodajo, imenovalaza dobo štirih let.Mogoče je, da se bo čez čas kdovprašal, zakaj so se prejšnji lastnikiodločili prodati kuro, ki nese zlatajajca. V prvem tednu maja so sidelničarji Ljubljanske borze naskupščini razdelili za dividende 1,45milijona evrov bilančnega dobička,dvema nadzornikoma pa so zanagrade namenili 36.980 evrovbruto. Borza je bila, kot kaže, res uspešna.Morebiti zato na ministrstvu zafinance, ki se sicer oglaša ob vsakem"finančnem" stavku Milana M.Cvikla ali Mateja Lahovnika, prodajeLjubljanske borze Dunajčanom splohniso želeli komentirati.Dunajska borza se je ob nakupupogodbeno zavezala, da bo sedežLjubljanske borze vsaj deset let ostalv Ljubljani. Poleg tega naj bi vsajdeset let skrbela za razvoj kapitalske-ga trga v Sloveniji, obenem pa naj nebi dvigovala cen obstoječih storitevm zmanjševala kakovosti obstoječihstoritev, stroške uvedbe novihtehnologij za obstojece storitve pa nebo prenesla na nove člane borze.Podobne zaveze je sprejela tudiatenska borza, druga kandidatka zanakup večinskega dela Ljubljanskeborze, ki pa je za delnico ponudilanekaj manj evrov. Ker v pogodbenihdokumentih, vsaj po vedenju upraveborze, drugih pogodbenih obvezno-sti in zavez ni bilo, je o novihlastnikih odločala cena. Tako se jeneuradno izvedelo, da je Dunajskaborza ponudila 1401 evro za delnico,Grki pa 936 evrov.Nič se ne bo spremenilo...___Pričakovati je, da bodo novi lastnikiv novo vodstvo Ljubljanske borzeimenovali svojega človeka, večjihsprememb pa naj vsaj za zdaj ne bibilo. Delnice bodo tako še naprej govorile vse jezike sveta. Borzniposredniki bodo še naprej tolažiliinvestitorje, ki so čez noč izgubilidenar, z besedami: "Ne smete sitoliko gnati k srcu. Vaš denar niizgubljen. Le posredovali smo ga nadrug račun."Za poznavalce razmer ni bilopresenečenje, da je Dunajska borzakupila Ljubljansko borzo, preseneče-nje bi bilo, če je ne bi kupili. Predsed-nik vseslovenskega združenja malihdelničarjev Kristjan Verbič jeprepričan, da prodaja Ljubljanskeborze ne bo imela večjega vpliva naslovenski kapitalski trg, nadeja se, da •bo borza iz Ljubljane v prihodnje boljvpeta v evropske in druge mednarod-ne finančne tokove. Drugi poznavalciborznih dogajanj pričakujejo, da bolastništvo z Dunaja v Ljubljanoprivabilo tuje investitorje, ti si bodolahko ogledali priložnosti v sloven-skih podjetjih, ki kotirajo na borzi alipa tudi ne. Dunajčani so dobro premislili. Znakupom Ljubljanske borze sookrepili svoj položaj na trgih srednjein jugovzhodne Evrope. V prihodnjihtednih, ko bodo dobili potrebnepapirje, bodo povečali tudi svoj deležv borzi v Budimpešti na 37,7 odstot-ka. Tudi v Ljubljani bodo nekaj časačakali na potrebne papirje. Predprenosom lastništva bo kupec moralvložiti m pridobiti soglasje tudi odurada za varstvo konkurence, saj imaLjubljanska borza prevladujoč tržnidelež v svoji dejavnosti.Iz Filharmonije v svet bankBorza, ki so ]'o kupili Dunajčani, niprva Ljubljanska borza. Prvi borznidan v Ljubljani je bil 18. avgusta 1924,ko je v današnji Filharmoniji začelaposlovati borza z "vrednotami" inblagom. Ob otvoritvi se je trgovalo s27 vrednostnimi papirji, medkaterimi je bilo največ državnih. Odleta 1927 pa tudi z devizami invalutami. Med drugo svetovno vojnoje leta 1942 borza "ugasila" in skorajpol stoletja je minilo, da so vprostorih nekdanje Beograjske bankepostavili novo. To, ki so ]'o zdaj kupiliDunajčani.Kaj se bo naprej dogajalo s slovenskoborzo, bo pokazal čas. Najmanj, kar jemogoče reči, je, da borza v lasti Du-najčanov ne bo več doživljala kad-rovsko-političnih pretresov, kakršniso se zgodili ob izsiljenem odhoduprvega moža Ljubljanske borzeDraška Veselinoviča pred nekaj leti. Mogočeje, dasebo čez čas kdovprašal, zakaj so seprejšnji lastnikiodločili prodatikuro, ki nese zlatajajca, V prvemtednu maja so sidelničarjiLjubljanske borzenaskupščinirazdelili zadividende1,45 milijonaevrovbilančnegadobička,dvemanadzornikomapa so za nagradenamenili36,980 evrov bruto

Medij: Večer
Avtorji: Vidic Ivan
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 05. 07. 2008
Stran: 45