profesor z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru Borut Bratina.Je pa posebej poudaril, da samo predpisi ne morejo učinkovito varovati interesov in pravic delničarjev v delniškidružbi, temveč se morajo ti sami zavedati svojih pravic injih učinkovito uporabljati za zaščito svojih interesov. Nesorazmerno velika zaščita(manjšinskih) delničarjev lahkonamreč povzroči, da t. i. izsiljeval-ski delničarji te pravice zlorabijo, inoteži normalno delovanje delni-ških družb v škodo drugih delničar-jev v družbi.Borut Bratina je poudaril, da je iz-ključitev manjšinskih delničarjeviz družbe zakonita pravica glavnegadelničarja, manjšinski pa so varo-vani z določitvijo primerne odprav-nine: »Ker se o izključitvi manjšin-skih delničarjev odloči s sklepomskupščine, imajo delničarji vsepravne možnosti izpodbijanja skle-pov skupščine. Ne more pa bitivzrok izpodbijanja v tem, da je po-nujena odpravnina neprimerna,temveč lahko vsak manjšinski del-ničar predlaga, da sodišče določiprimerno odpravnino.« To družbam omogoča, da lahko kljub »ne-primerni« denarni odpravnini na-daljujejo postopke izključitve breznepotrebnega zavlačevanja, ki se jev praksi oblikovalo kot posledica t.i. plenilskih delničarjev, ki so izsi-Ijevali organe vodenja družb zmanjšim številom delnic.Docent z mariborske pravne fa-kultete Saša Prelič pa se je dotaknilteme, o kateri se v javnosti velikorazpravlja - t. i. menedžerskih od-kupov. Kot je dejal, se jim v glav-nem - pogosto precej neupravičeno- pripisujejo izključno negativneposledice. Meni tudi, da naloga za-konodajalca ni varovanje ciljnedružbe pred prevzemnikom, saj taciljne družbe ne ogroža že sam posebi: »Težišče normativnega ureja-nja naj bo usmerjeno v zaščito ti-stih, katerih interesi so dejansko lahko ogroženi zaradi značilnostitovrstnega odkupa in zaradi po-znejše pripojitve.« To pa po njego-vih besedah ni ciljna družba, am-pak zlasti upniki, v manjšem delupa tudi morebitni (manjšinski)družbeniki ciljne družbe, ki svojihdelnic niso odsvojili družbi, ki jo jeprevzemnik ustanovil za izvedboaktivnosti za pridobitev kontrolenad ciljno družbo (t. i. ad hoc druž-ba). Za zavarovanje njihovega inte-resa pa po prepričanju dr. Preliča nipotrebno oblikovanje dodatnihpravil, saj zagotavljajo ustrezenokvir že veljavna pravila korpora-cijskega prava, predvsem pravilastatusnih preoblikovanj.Po Preličevih besedah je treba tu-di razlikovati položaje, ko so pred-met zavarovanja delnice ciljnedružbe, ali pa če ciljna družba sama, za dolg ad hoc družbe do banke,kreditodajalke, zastavi svoje pre-moženje. Poudaril je, da zastavitevdelnic ciljne družbe (za zastavitevobveznosti namenske družbe) neogroža niti ciljne družbe niti njenihupnikov: »Delnice ciljne družbe sonamreč del premoženja delničarjevciljne družbe, zato je za ciljno druž-bo in njene upnike irelevantno, ka-ko delničarji razpolagajo s svojimpremoženjem.«Dmgače pa je, če za zavarovanjekreditne obveznosti ad hoc družbe(za tuj dolg) svoje premoženje za-stavi ciljna družba. »S tem neposre-dno krši pravilo prepovedi vračilavložka, ogrozi svojo substanco inposega v interes svojih upnikov,« jepoudaril Prelič in dodal, da pa tudiza rešitev tega položaja ustvarjanjenovih pravnih pravil ni potrebno. Prožna varnostZadnji dan posvetovanja ]'e pote-kala delovnopravna sekcija, na ka-teri je profesorica na mariborskipravni fakulteti Etelka Korpič -Horvat med drugim opozorila napomembnost zunajsodnega reševa-nja sporov med delavcem in delo-dajalcem, in sicer »zaradi možnostitrajanja delovnega razmerja po re-šitvi sporne zadeve pa tudi zaradimedsebojnih denarnih zahtev-kov«. Z zadnjo novelo zakona o de-lovnih razmerjih (ZDR-A), ki je za-čela veljati novembra lani, so se ta-ko zmanjšale postopkovne ovire, insicer so se povečale možnosti uve-Ijavljanja zunajsodnega reševanjaindividualnih delovnih sporov.Sicer pa je Darja Senčur Peček ziste fakultete - na tokratni skupšči-ni Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije je bila izvoljena zanovo predsednico tega društva -pojasnila, da se spreminjanje ZDRčasovno ujema s procesi, ki na po-dročju zaposlovanja, trgov dela intudi delovnega prava potekajo vEU: »Gre predvsem za uvajanjekoncepta prožne varnosti in za po-sodabljanje delovnega prava zaspoprijemanje z izzivi 21. stoletja.«Ljudem, ki niso zaposleni, tistim, kidelajo v neprijavljenih oblikah dela(na črno), v nestabilnih oblikah de-la, je treba po mnenju Senčur Peč-kove omogočiti lažji dostop do delater do prehoda v stabilno in pravnovarno zaposlitev: »Delavcem pa jetreba omogočiti, da ohranijo zapo-slitev, da napredujejo ter da lažeprenesejo prehode znotraj zaposli-tve in med zaposlitvami.«BOŠTJAN KORITNIK BORUT BRATINAFoto Dragiža Modnnjak/dokumentacija Dela DARJA SENČUR PEČEKfoto Todej Regent/dolsumentocija Dela ETELKA KORPIČ - HORVATFoto Igor Modic/dokumentadja Dela

Medij: Delo
Avtorji: Koritnik Boštjan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 27. 05. 2008
Stran: 11