avionček ...bi ga imel, ja, če bi bilnemarno bogat...« Kot, recimo, privatizacijskitajkun? Če bi lahko »za en evro« odkupilEkonomskofakulteto, kijoje donedavna vodil?»Ah, to bi bil slab posel,« odvrne v šali. Božena KrižnikKer fakulteta pač ne izpol-njuje meril dobre prevze-mne tarce: je brez bogatega»skritega zajčka« in brezpravih tovarišij v ozadju.In potemtakem tudi notra-nje informacije koristijo letoliko, da veš, da se ne splača. Sicerje to ze-lo resna gospodarska tema. 0 njej smo setorej pogovarjali z ekonomistom dr. Ma-ksom Tajnikarjem, ki brez lažne skromno-sti zase pravi, da o menedžerskih odkupihzagotovo kar nekaj ve. Zaradi svojih pe-strih profesorskih, ministrskih, pa recimotudi menedžerskih izkušenj. Gospod Tajnikar, če bi ocenili takole čezprst: koliko študentov ekonomije misli, daje v Sloveniji mogoče brez dela veliko za-služiti?Prej bi rekel, da študentje vendarle mislijo,da je tak način zaslužka tudi - delo. Veste, vekonomiji učimo prav to: ni treba, da rav-no fizično delaš, če hočeš kaj zaslužiti.Ste jim že pojasnili aktualne prevzemnepodvige menedžerjev Pivovame Laško inIstrabenza? Ali mladino to zanima?Menedžerski odkupi, prevzemi za en evro,kot jim pravimo simbolično, sami po sebiniso del učne snovi. Vendar so me letos študentje sami izzvali, naj jim razložim, ka-ko pride do takih prevzemov; tedaj je bil te-ma z naslovnic kranjski Merkur. In prizna-ti moram, da že dolgo nisem imel takozbranega poslušalstva. Z odprtimi usti sospremljali razlago o računovodskem pote-ku prevzema. Ja, lahko rečem, da studenteekonomije zadeva zelo zanima, in to že do-diplomce, ki še ne vedo natančno, kaj bodov življenju počeli. Bojim pa se, da bodo zamudili priložnost za sodelovanje v takihpodvigih.Prav do primera Merkurja ste bilivjavnihnastopih izjemno kritični. Ste ga potenci-alnim mladim menedžerjem prikazali vdobri ali slabi luči?Ko jim objektivno prikažeš postopek od za-četka do konca, nihče ne more reči, da je stakimi prevzemi vse v redu. Seveda s stali-šča ekonomije. Pravniki na to gledajo zdrugačnimi očmi, presojajo, ali je ravnanjezakonito. Sam kot pravni amater priznam,da je včasih zelo težko razločiti, ali je nekastvar zakonita ali ni. Opozarjam na najboljočitne nezakonitosti, a vem, daje tematikaizredno občutljiva.Ali pri tem uporabljate priljubljeni premie-rov izraz tajkuni? Premierov? Mislim, da sem ta izraz celosam lansiral v nekem intervjuju za Mag,vendar zgolj za ponazoritev. To ni iznajdbaJaneza Janše. Problem tega izraza je, da se uporablja zgolj z negativnim tonom, kotnekaj, kar je in ni legalno, zagotovo pa nietično. V bistvu pa se ne ve, kaj pomeni. Za-to ga v predavalnici nimam rad, saj tja tudine vlačim politike. Ste ekonomist, dolgoletni pedagog, nek-danji gospodarski minister v liberalni vla-di, ki je postavljala novo gospodarskostrukturo, donedavni dekan, torej prvimenedžer med ekonomisti, zato laže razu-mete in umestite aktualno dogajanje v go-spodarstvu. V kateri fazi kakšnega tipa ka-pitalizma smo?Čeprav nekateri neradi priznajo, menim,da smo še vedno v tipični posttranzicijskifazi. V resnici v Sloveniji še nimamo čistoizgrajenega tipa kapitalizma. Zanj bomorabili še kar nekaj časa. Pri nas je kapitali-zem še mešanica starih elementov iz časasamoupravljanja. V zrelem kapitalizmu soodnosi med različnimi tipi lastnine dokajstabilni, mi pa se še nismo odločili niti, ko-likšna naj bo vloga države. To mora še poli-tično dozoreti. Čeprav je ključna odprtostdo tujega kapitala, je naša ekonomija še ze-lo zaprta. Nedograjeno je področje konku-rence in delovanje trga, nekateri trgi ne de-lujejo. Finančni, recimo, so še vedno v sre-dnjem veku; ne dohajamo niti Evrope, kajšele Ameriko.Vaš asistent Bernard Brščič temu rad rečeizrojeni model tovarišijskega kapitalizma.Ni to malo pretirano? Ne bi rekel. Eden najpomembnejših pogo-jev za nebrzdano kopičenje lastništva pod-jetij v rokah domačih menedžerjev je na-mreč pomoč od zunaj. V tem krogu je ve-dno tudi država, posredno, prek svojihskladov ali neposredno, pa državna podje-tja in banke (običajno državne) ter še kdo. Konsolidacija lastništva pomeni, da se ka-pital koncentrira v rokah elite, ki tako po-staja čedalje bogatejša, na drugi strani paraste sloj revnih. To je polarizacija prek zloglasnih menedžerskih prevzemov(MBO, management buyout). Najprej vasvprašam kot ekonomskega teoretika: ali apriori nasprotujete embeojem?Mislim, da ni preveč samovšečno, če re-čem, da o tovrstnih prevzemih nekaj vem.Eden mojih, mislim, da najboljših objavlje-nih člankov, je prav s področja tako imeno-vanih žetev, o čemer sem pisal skupaj 3 ko-legicami za znani tuji zbornik. Pojav MBOni v svetu nič nenavadnega. Pravilorria sedogaja v manjših, težavnih podjetjih, kjer njihovi lastniki ne vidijo možnosti za višjeprihodnje donose, zato nameravajo pcidje-tje prodati ali celo zapreti. Menedžerji vpodjetju pa še vedno verjamejo, da ga jemogoče postaviti na noge, zato ga odkupi-]'o. Za tako podjetje je torej potrebnegaman] denarja, saj je vrednost delnice ni zka.Odkupi pa so financirani zelo podobno kotpodjetniški podvigi. Tudi v Sloveniji je bilov zadnjih letih veliko podobnih prevze-mov, po moje krepko prek sto. Marsikie sobili opisani pogoji izpolnjeni in torej s remiodkupi ni nič narobe. Niso pa bili izpolnje-ni v Pivovarni Laško, Istrabenzu, Mer:malih delničarjev,ko podjetje od njih kupuje - pogosto s kre-diti - lastne delnice. Sploh če je bil to nek-danji družbeni kapital. V drugem primeru(Merkur) je največji problem financiranje in obremenitev oziroma izčrpavanje prevzete družbe. Ce nima močnega skritegazajčka, tega menedžement ne more izpe-Ijati. Tu je še vprašanje bančnega zavarova-nja, če vrednost delnic pade. Tudi v odku-pih iz zadnje skupine (Pivovarna Laško inIstrabenz) je sporno, da jih lahko izvede ledirektor. Ki pa mora svoje zares ambicio-zne načrte in začetne poteze nekaj časaskrivati v ozkem krogu prijateljev. Odpla-čevanje posojil tu pač ni tako problematič-no, ekonomsko in pravno sporno je pred-vsem skrito, netransparentno premetava-nje lastniških deležev.Večina ekonomistov soglaša, da je prav fi-nanciranje odkupa ciljne družbe ključniproblem pri zaokroževanju lastništva.Financiranje ima dva vidika: rizičnost tehnaložb je relativno visoka, ker so slabo za-varovane. Kaj če prevzemnikpropade? Po-tem bi banka postala lastnica velikega pod-jetja. To pa ne gre. Banka ne more imeti vlasti recimo Merkurja. In drugič: kreditebodo vedno na koncu plačala prevzetapodjetja, zaposleni v njih, kupci njihovihproizvodov, pri tem pa to niso nujno pod-jetja, ki so jih prevzeli menedžerji. In ne-koč bodo morali biti poplačani, saj bododrugače menedžerji imeli le dolgove in nelastnine.Ali lahko menedžerski odkupi ogrozijo fi-nančni sistem? Da. Velike tuje banke lahko prerazporeja-jo denar znotraj svojega portfelja, domače,ki so se tudi same zadolževale v tujini, sajdomačih prihrankov v njih ni kaj veliko,pa so ogrožene. Zato potrebujejo dokapitalizacijo in negativne realne obrestnemere. Varčevalci že pošteno plačujemonjihovo podpiranje menedžerskih prevze-mov. Tega ne bodo priznale. Ampak če že-lijo dokapitalizacijo, pa ne pokažejo veli-kih naložbenih načrtov, se.ve, čemu boslužil svež denar.Prvotno predstavljeni cilj, ki naj bi opravi-čeval sredstvo, je bila ohranitev podjetij vdomačih rokah oziroma nacionalni inte-res. V zadnjem času se je izkristaliziralostališče, daje bil nacionalni interes v resnici le krinka za povsem egoistične osebneinterese.Sam sem kot eden redkih ekonomistov žepred desetletjem pisal, da je nacionalni in-teres pri lastnini - neumnost. Že za časa pi-vovarske vojne sem odločno zagovarjalstališče, da bi moral Union postati del In-terbrevva, mednarodne mreže z odlično,šolsko sestavljeno strategijo. Pred tem smonamreč zamudili izjemno priložnost, da bi Union in Laško skupaj obvladovala polBalkana. Kar bi bilo res v nacionalnem in-teresu. Ko pa bi lahko vsaj eno podjetje po-stalo del svetovne verige, smo spet zamoči-li in zdaj en človek obvladuje 80 odstotkovpivovarskega trga. Z aviona se vidi, da je toslabo.V Leku se je končalo drugače, a ga »po bit-ki« ne vidijo vsi kot zgodbo o uspehu.Po moje pa je. Podobno kot pri pivovarjihtudi farmacevta nista bila sposobna zdru-žiti moči, čeprav je politika to želela. Pa jeprišel Novartis oziroma Sandoz. Lek je ta-ko danes del ene največjih farmacevtskihmrež v svetu. Ta deluje po strogih kriterijihpreživetja na svetovnem trgu. Ko na pri-mer tajkunsko gospodarstvo vstopi v takosvetovno konkurenco, se pokaže, da so na-vadni provincialni kmetje, ki niso sposob-ni izdelati svetovnih proizvodov. Piva neznamo prodajati niti v Avstriji, izdelkovKolinske niti na Hrvaškem.Nekoč ste rekli: »Pri domačem kupcu gre leza transakcijo iz enega v drug žep, pri tu-jem makroekonomsko dobimo nekaj voba žepa. Maloje iger, pri katerih vsi dobimo!« Zakaj je po vaše lahko tujec boljši la-stnik od domačega menedžerja?Pri domačih kupcih odplačajo dolgove zanakup podjetja delavci, ne menedžerskiprevzemnik, skozi višje cene pa tudi kupcina domačem trgu. Prevzemnik se zadolžipri slovenski banki, ki je običajno državna.Ta nima lastnih sredstev, ker premalo var-čujemo, zato se zadolži v tujini. Bruto dolgdo tujine, v katerem imajo pomemben delmenedžerski odkupi, povečuje cene in ote-žuje dostop do kreditov. To je pretakanjeod tistega, ki nima nič, do onega, ki bi hotelimeti vse. Če kupuje podjetje tujec, pa jetreba vedeti, da to ni neki John Smith, niposameznik, ampak korporacija s strate-škimi interesi, za katero stoji celotni si-stem. Tuji prevzemnik pripelje denar v dr-žavo in je ne zadolžuje. In ker nima notra-njih informacij o skritih zajčkih in ne pro-daja sam sebi, tudi plača pošteno ceno, čejo le znamo iztržiti. Profit pa odpelje.Ali pa ne. In četudi ga, je to le delček tiste-ga, kar je vložil in kar ostane za vedno prinas.Kakšen pa je njegov posluh do okolja, delavcev, lokatne skupnosti?Velike tuje korporacije spoštujejo dvoje:enoje družbena odgovornost, druga pa po-slovodenje raznovrstnosti. Nobena korpo-racija ne more delovati, ne da bi bila odgo-vorna do družbe in delavcev, kar vključujeskrb za okolje, za delovna mesta, Ijudi, pla-če delavcev, za upoštevanje in spoštovanjekulture Ijudi. V Sandozu ne boste imeli600 evrov plače.Če bom imela delo.Imeli ga boste, čeje smiselno. Če ni učinko-vito, ga ne rabimo. Tega Slovenci ne razu-memo. Še vedno gledamo samo, ali nekdodonira za lokalni klub. To je vendar stvarlokalne skupnosti. Več je vredno, če tam ži-vijo Ijudje, ki imajo dobre plače in bodolahko sami poskrbeli za lokalne zadeve.Menedžerji, ki niso sposobni delavcemplačati več kot tisoč evrov neto na mesec,pa so pravzaprav sramota za Slovenijo, kotsem nedavno slišal od nekega tujega podje-tnika.Nekateri menedžerji so prepričani, da siMBO preprosto zaslužijo, ker so toliko pri-spevali h gospodarski rasti. Tako meni naprimerZdenko Pavček, direktor, kije izpe-Ijal MBO Viatorja & Vektorja, in je predse-dnik Gospodarske zbornice Slovenije.Skrajno pikra izjava. Osebno ne mislim, daso slovenski menedžerji tako zaslužni zauspeh gospodarstva, da bi imeli pravicoprevzeti podjetje, ki ga vodijo. Tudi če sobili med partizani slovenske osamosvoji-tve. Resnica je prav nasprotna. Ekstenziv-na gospodarska rast, ki jo je sprožila državas svojimi investicijami v gradbeništvu indeloma v finančnem sektorju, je naravnostidealno okolje za menedžerske prevzeme.Profiti so namreč visoki in z lahkoto servi-sirajo posojila. Ampak delavske mezde sopa nizke. Ne vem, kako je z vami, a sam nečutim nobenih koristi od tako bleščeče ra-sti. Če eni kopičijo, drugi izgubljamo.Z makroekonomskega stališčaje bolj zani-mivo obratno: kakšni so učinki menedžer-skih odkupov in koncentracije podjetij nagospodarsko rast in razvoj? Mislim, da negativni. Ko sem javno govorilo tem, so me nekateri prevzemniki napa-dali, češ da nisem videl njihovih izboljša-nih bilanc, boljših poslovnih rezultatov. ~ Seveda sem jih videl. Ampak če tako ko1' oni gledaš zgolj s stališča podjetja, je jasno;da se je po prevzemih povečala njegova bi-lančna aktiva. S stališča narodnega gospo-darstva pa to ne pomeni nič. Samo lastnikse je zamenjal, namesto države je zasebnik.Narodno gospodarstvo pa zaradi tega ni ra-slo nič hitreje. Odkupi niso povečali doda-ne vrednosti, niso ustvarili novih delovnihmest, celo zaprli so vstop tujemu kapitalu,ki bi morda vse to omogočil. Kot sem ževečkrat poudaril, se pri nas prevzemi doga-jajo predvsem v panogah z nizko, podpov-prečno dodano vrednostjo. Iz prevzemovse žal doslej ni rodila nikakršna Nokia. Čebi se, bi zamahnil z levo roko: naj bo na hi-tro obogateli menedžer kolateralna škoda,samo da bi prišli do inovacije, visoke teh-nologije, da bodo naši diplomanti imelipravo delo.Kolikoje v vojni proti tajkunom ekonomijein koliko politike?To je v bistvu politekonomska tema. Mi-slim, da je zgodba precej jasna, čeprav senekateri sprenevedajo. Politika, tudi Slo-venci nasploh in seveda menedžerji so seodločili za slovensko lastništvo. Ker pa Slo-venci nismo imeli stomilijonskih vsot zakupnine, je lahko postal lastnik edinole tisti, ki je bil povezan s politiko in finančnimsistemom, torej menedžer. V drugi polovi-ci devetdesetih let nobena politična opcijani znala pravilno reagirati na ta problem.Mislim, da so največji današnji tajkuniIjudje, ki so bili v glavnem povezani z obla-stjo iz 90, let, Kučanovo in Drnovškovo, če-prav ne mislim, da sta prav ona kriva za se-danje stanje ali da sta bila celo pobudnikaprocesov, o katerih rezultatih govoriva. Anihče ni nesreče preprečil! Koje prišlajan-ševa vlada, je bilo razumljivo, da bo posku-šala iskati svoje gospodarsko zaledje. Če sejeseni na volitvah zgodi preobrat, bo tudinova oblast morala iskati svoje gospodar-sko zaledje. Nobena ne more brez tega. Atreba se je zavedati, da se zelo hitro prodašhudiču.Politika potrebuje podporo kapitala, dalahkofunkcionira.Potem pa jo gospodarstvo poskuša prevla-dati. Že pred desetletjem sem pisal: Čakam,kdaj se bodo novi bogataši v Sloveniji zbu-dili in zahtevali še politično oblast. Nekajčasa so bili precej nepomembni, danes pase več govori o Šrotu in Bavčarju kot o Tiir-ku in Janši. To je znak, da so gospodarstve-niki pomembnejši od politikov, v dobremali slabem. Janševa oblastje iskala zavezni-ke v gospodarstvu in jih je tudi ustvarjala. Poslusam, da ni bilo mogoče zamenjati še-fov ATVP in UVK. Lepo vas prosim! Zakajpa bi jih, dokler je njuna skrajna pasivnostpolitikom tako zelo ustrezala. Ko pa je Jan-ša ugotovil, da cilja ni dosegel, se je sevedaodzval. Kar je normalno. Danes v politikiveliko več točk nosi borba proti tajkunom,kot prinaša koristi lizanje z njimi. In takomočnih - glede na politiko - bogatašev, kotso nastali v času zadnje vlade, v preteklostipač še nismo imeli.0 tem sodite po lastnih izkušnjah? V prvipolovici devetdesetih ste bili tudi vi delvlade.Vse to pripovedujem tudi zato, ker sem bilv vladi. Mislite, da je lahko vsakokratnipredsednik vlade povsem suvereno odlo-čal o nekaterih rečeh, ne da bi se prej po-svetoval z najpomembnejšimi direktorji?Daleč od tega. Ampak v devetdesetih letihso bili to njihovi direktorji in niso imelimoči, kot jo imajo danes. Ko sem postal minister za gospodarstvo, sem imel že pr-vi teden sestanek z najpomembnejšimislovenskimi direktorji. Mislili so, da sembrezzvezen tip, s katerim zgubljajo čas.Prišli so zaradi sebe. Bili so starejši go-spodje, ki so obvladali gospodarstvo, imeliso svoje mreže. Bilo je tako, kot je včasih vdružinah: oče je šef, a v resnici vlada ženana način, da se tega ne vidi. Mene so potre-bovali šele kasneje, ko težav v podjetjihniso bili več sposobni rešiti sami. Ne sme-te pozabiti, da smo vseh tistih 120 tisoč delovnih mest na začetku devetdesetih izgu-bili v velikih podjetjih.In ste bili potemtakem štiri leta v njihovislužbi?Ne, nisem bil v njihovi službi, ker me sprva sploh niso potrebovali. Kasneje, sredi prvepolovice devetdesetih, pa je kriza bila takoresna, da smo 24 ur na dan vsi skupaj reše-vali delovna mesta. Sem ter tja tudi neu-spešno, a tajkunov vseeno nismo delali. Toje precej groba slika, običajno so bili odnosibolj sofisticirani. A dejstvo je, da so nekate-ri močni Ijudje v gospodarstvu, ne samo di-rektorji, vplivali na reševanje glavnih go-spodarskih, tudi političnih problemov. Se-danji oblasti je torej zelo težko priznati, daBavčarja in Šrota ni zmogla spraviti v svojinteresni krog in da bo to verjetno njennajvecji poraz. Kakšna je - glede na okoliščine, ki ste jihopisali - odgovornost menedžerjev za ne-brzdano prisvajanje kapitala?Menedžerji so še najman]' krivi. Najbrž sa-mi zase mislijo, da so bile vse njihove pote-ze zakonite in upravičene. Bomo videli, ka-ko se bo odzval in kaj bo ugotovil pravoso-dni sistem. Lahko, da ne bodo odkrili ničnelegalnega. Če bodo, pa se lahko zgodi, dasankcije ne bodo večje kot za prehitro vo-žnjo na avtocesti. Ce ne menedžerji, kdo je potem kriv za se-danje stanje? Politika, ki je bodisi mižalana eno oko ali celo spodbujala lastninjenjezaradi svojih interesov?Predvsem država in politiki. Ne nazadnjebi se lahko že v 90. letih država odločila, damenedžerjem preprosto ne bo prodajaladržavnih deležev in da ne smejo kupovaticertifikatov. Pa se ni. In imamo, kar ima-mo. Močne koncentracije so se začele šelev zadnjih letih, vmes ni nihče reagiral. Tu-di reakcije javnosti so bile zelo pozne. Slo-venci, volivci, so začeli bentiti šele pred polleta, prej se problema niso zavedali. Da dr-žava ni vedela za firme Boška Šrota... Dajteno, tako naivni pa spet nismo. Vse se je ve-delo, a nihče ni hotel reagirati, ker so ob tem videli tudi svoje interese. V takih raz-merah so menedžerji delali, karje bilo naj-bolje zanje. Včasih so se s takimi potezamibranili pred vmešavanjem politike, na pri-mer Merkur. Prav Kordež je bil eden red-kih, ki je politiko povlekel za nos. ZoranuJankoviču ni uspelo.Čeprav ste od vsega začetka oster kritikmenedžerskih prevzemov, ste v enem odsvojih komentarjev dejali, da bi ravnalienako kot menedžerji.Res sem rekel, a to je bilo v povezavi s Kor-dežem. Primer precej dobro poznam inverjetno bi na Kordeževem mestu res rav-nalenako.Na ATVP in UVK je vlada po miselnem pre-obratu nastavila nove, kot je videti, zelozagrizene in ambiciozne kadre, sprememba splosne klimeje spodbudila k delu to-žilce, policijo, sodišča. Je njihova skupnapotenca po vaše zdaj resna in dovolj veli-ka?Ovadbe se lahko hitro pojavijo, težava je vnadaljnjih korakih. Odvisni bodo od zako-nodaje, ki pa ima nesporno luknje, saj ne-katerih ravnanj ni eksplicitno preprečeva-la.Namerno?Mnogi menijo, da namerno. In povezujejopisce zakonov z zavestnim odpiranjemvrat za te pojave. Za nazaj jih bo zelo težkosanirati. Zatreti bi jih morali v kali, ne pa,ko so že razcveteni. Zaradi zakonskih lu-kenj bodo imeli izredno veliko moč odve-tniki. Z lahkoto boste ugotovili, da so tisti,ki so sodelovali pri nastajanju zakonov,zdaj tudi glavni strokovni izvedenciobrambe menedžerskih prevzemnikov.Ne verjamem, da bodo zadevi kos tudi poli-cisti, tožilci in sodniki. Obstaja pot nazaj?Osebno si jo težko predstavljam. Če bi za-vrteli zgodbo nazaj, bi bili vsebinsko po-stopki problematični, menedžerji bi bili obpremoženje, oditi bi morali s položajev,banke bi morale dobiti nazaj kredite, de-lavci svoje certifikate, država pa svoje dele-že. To bi bila dobesedno revolucija. A čemene vprašate, raje vidim, da se to ne bizgodilo. To bi bil pa že čisti komunizem.Prepričan sem, da bi se bilo bolje sprijaznitis stanjem, pridobljeno premoženje obdav-čiti, davčno spodbujati investiranje dobič-kov in iz novih bogatašev delati filantrope,skrajno obdavčiti dediščine in podobno. Šenajbolj radikalen bi bil zelo prepozensklep, da menedžerjem država pač ne boprodajala ali jim stala ob strani.Kaj bodo po vaše sedanji prevzemniki vprihodnosti počeli s svojimi podjetji? Jihbodo prodali tujcem? Napoveduje se rece-sija...Nekateri prevzemniki, ki menedžerskegaprevzema še niso končali, bodo lahko zašliv finančne težave. Če ne bodo mogli odpla-čevati kreditov, bodo svoja podjetja prisi-Ijeni prodati. Tujcem, jasno, saj doma nikupcev. Domačega podjetniškega sektorjaje malo in niti ni tako močan, da bi kupilvelike družbe. In takrat bodo ravnali kotpravi menedžerji. V ceno bodo vključilivse, tudi poprejšnje skrite zajčke, razen čene bodo v tako težkem položaju, da bodomorali prodati na hitro. Zdi se mi, da Mer-kur že ima težave. Ne vem, kako je s Pivo-varno Laško, ki kaže izgubo v finančnemposlovanju. Sicer ne verjamem, da bomozašli v hudo resno recesijo. A v vsakem primeru bodo direktorji, zdaj lastniki podjetij,nekoč hoteli unovčiti donose. Če ne oni, ki so vendarle menedžerji, pa njihovi potomci. V tem procesu smo namreč ustvar.li slorentnikov, ki ne dihajo s podjetjem. Iii toješe posebej slabo. Dobili smo slabe lastnikeki prek lastnine rušijo celo elementarnckonkurenco na nekaterih naših trgih. Pa-radoks pa je, da se je začelo z nacionalniminteresom.In kako vpliva okrnjeni ugled menedžer-jev, ki jih preganjajo državne institucije,na imidž podjetij, kijih vodijo?Drugače bi obrnil. Odkupi so ogromni, tež-ki posli, o njih se razmišlja 24 ur na dc.n, neen človek, ampak cela ekipa, skozi daljšečasovno obdobje. Potem se moramo logič-no vprašati: Kdaj imajo ti Ijudje čas za vo-denje družbe? Odgovorje jasen: Nimajo ga.Vidi se, da družbe niso dobro vodene. :benz na primer se mi zdi sračje gnezdo brezvizije, Pivovarna Laško lokalna firmicabrez resne razvojne strategije. Merknr mije s tega stališča še najbolj všeč.Menda ste soavtor vladnega programa so-cialnih demokratov, ki med drugim pred-videva tudi samoomejevanje politike in ra-cionalen ter učinkovit umik države iz go-spodarstva. Kakšen bo ta umik?Res. Sodeloval sem pri delu tega programa,pri čemer sem se precej ukvarjal tudi /: jav-nim sektorjem. Bistvo umika iz gospodar-stva je jasno zapisano: vsak umik inoraimeti ekonomsko logiko in ne le opravidlov političnem programu. Ker pa Sod in Kadnimata več veliko podjetij v lasti, tu ni večveliko dela in ju tudi ne potrebujemo v se-danji obliki. Ko sem se pogovarjal s skupi-no gospodarstvenikov, sem naletel na za-nimivo misel: Država se umika iz gospo-darstva, ker je slab gospodar. Kar pomeni,da je treba zamenjati državo, ne pa na siloprivatizirati podjetij. Marsikje po svetu dr-žava ostaja lastnica podjetij, vendar poiz-kuša biti najboljši gospodar. To pa ne morebiti, če se odloča po ideoloških in po litič-nih programih. Tudi o tem bi bilo treba raz-mišljati, se odločati od primera do primera,zlasti ker je javni sektor še vedno preti-anov državni lasti.Ali program predvideva kakšne poscbneprotitajkunske ukrepe? Pravzaprav je v osnovnem gradivu zapisa-no le moje stališče, da država ne prodajadeležev menedžerjem, niti posredno prekpodjetij, ki jih obvladuje. Ne vem, ali boostalo pri tem.Imate osebno še politične ambicije? Vasmika mesto v ministrskem zboru, če sc vo-livci odločijo za spremembe? K sodelovanju pri pripravi programa me jepovabil predsednik stranke in sem se radodzval, saj sem ne nazadnje član stranke žeod nekdaj, čeprav nisem bil nikoli v njejfunkcionar. Drugi me tudi niso vabili. Vpolitiko pa ne grem več. Veste, to je takokot z Ijubeznijo. Ko se ohladi, je zgodbe ko-nec.In kako bo po vašem mnenju protitajkun-ska vojna zaznamovala volitve?Nadvse preprosto, a eno odločilnih vpraša-nje volivcev političnim strankam bo: alimenite, da so koncentracije, kot sta Pivo-varna Laško in Istrabenz, sprejemljive?Odgovor je lahko samo da ali ne. Stranka,ki bo pritrdila, bo zgubila volitve. Saj vidi-te, koliko Ijudi misli, daje menedžerski od-kup barabija. Če bo rekla ne, pa bo moralaodgovoriti na ubijalsko vprašanje: Kaj bonaredila? Lepega političnega odgovora nato vprašanje ni. Nikomur torej ne bo lahko,ne oblasti ne opoziciji.

Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Križnik Božena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 31. 05. 2008
Stran: 6