zInterbrewom; Belgijcem namreč m uspelo spovečanjem kapitala prevzeti nadzora v družbi.Boško Šrot, tedaj v hierarhiji Laščanov še zaTonetom Turnškom, je bil v Unionovi dvorani»oborožen« z moštvom pravnikov. Na fotografi-jah iz tistega časa je ob Miru Senici in StojanuZdolšku opaziti tudi navidez samozatajenegaodvetniškega kandidata nižje rasti m v zadnjihizdihljajih dvajsetih let, ki nosi rjavo aktovko.Ironrja usode je, da je bil Jani Soršak, ki se daneskot varuh konkurence na veliko ukvarja prav sLaščani, v času najhujših bitk pivovarske vojnezaposlen v obeh »njihovih« odvetniških pisar-nah. Tja pa je prišel prav iz urada, ki je tudi vspopadu za Union odigral pomembno vlogo. Stvar prestižaMimogrede; Sorškov dolgoletni predhodnik An-drej Plahutnik je pred časom razloge za težaveurada pri odhajanju dobrih kadrov videl prav vprivlačnejših ponudbah iz zasebnega sektorja inodvetniških pisarn. Soršak se je, nasprotno, naurad vrnil po več letih odvetništva. »V tujini nineobičajno, da gredo odvetniki na takšen urad,res pa je, da je tam to delo stvar prestiža,« je predčasom dejal v pogovoru za Poslovni Dnevnik.Je torej novi varuh konkurence nekdanji insaj-der, ki pozna vse umazane podrobnosti iz krogaPivovarne Laško? »Z gospodoma Senico inZdolškom sem sodeloval le na skupščinah. Uk-varjal sem se z izsledki Interbrewa, ki so jih vpostopku predstavili Uradu za varstvo konku-rence,« odgovarja Soršak. Plahutnikov urad jetakrat na pobudo Interbrewa ugotavljal povezavemed Pivovarno Laško in domnevno prijateljskimi lastniki Uniona, ki so ji kasneje tudi prodalidelnice. Če je Soršak takrat Laščanom še pomagal pridokazovanju, da Uniona ne obvladujejo prek»parkirišč«, jih danes javno sumi, da s pomočjo»satelitskih« podjetij obvladujejo Mercator. »Čegovorimo o povezanih osebah, je zanimivo, davsaka zase v dmgi nimajo prevladujočega vpliva,če pa primer)amo tri med sabo, ugotovimo, da gaše kako imajo. Gre za standard, ki je fantomočitno ušel z vajeti,« je o usklajenosti pivovarne,Radenske, holdinga Infond, Centra Naložb, Ces-tnega podjetja Maribor in zdaj že zloglasnegapodjetja iz nabiralnika Kolonel prepričan Soršak.Omenjenim družbam je glasovalne pravice vMercatorju vezal na soglasje urada. Ob tem veljaspomniti, da so leta 2002 v pisarni Mira Senice,kjer je bil takrat zaposlen Soršak, ob podobnemsklepu istega urada, ki je priznal glasovalnopravico le polovici Unionovih delnic v lastiLaškega, ocenili, da zanj ni utemeljenih razlogov,ker da so Laščani ta delež pridobili z javnoobjavo.Tudi sicer se zdi, da se življenje pravnika izSlovenske Bistrice vsaj do neke mere vrti v krogu.Leta 1997 je na Ijubljanski pravni fakultetidiplomiral z nalogo z domala preroškim naslo-vom »Lex mercatoria«. Pod mentorstvom prof.dr. Petra Grilca ni meril tržnega deleža takrat ševeliko bolj skromnega domačega trgovskega podjetja, ampak preučeval gospodarske pogod-be.Ravno Soršak je pred skoraj šestimi leti sedel obMiru Senici, ko je ta Belgijcem na drugo stranUnionove dvorane zabrusil, da »bo Laško tovojno dobilo, ne glede na vaše politične podpo-re«. Danes se zdi, da so takšne ali drugačne vojneže stalne spremljevalke njegove razmeroma krat-ke kariere. Na stolček prvega moža Urada zavarstvo konkurence se je namreč usedel le nekajdni po tem, ko je premier Janez Janša v državnemzboru napovedal vojno tajkunsko-političnimpovezavam v medijih. Še prej pa je minister zagospodarstvo Andrej Vizjak kot glavno »orožje«vlade v vojni proti inflaciji izpostavil prav Uradza varstvo konkurence. Tako najverjetneje ninaključje, da se prvi sklepi, ki jih je urad izdal pod Jani Soršak, varuh konkurence, ki je nekoč pomagal ustvarjati imperij Pivovarne Laško Sorškovim vodstvom, nanašajo tudi na domnev-no obvladujoči položaj Pivovarne Laško v Večeruin usklajeno delovanje treh največjih trgovcev pridogovarjanju z dobavitelji. Novi varuh konku-rence je po dostopnih podatkih v slabem mesecuizdal pet sldepov o uvedbi postopka; vsi razenenega so uperjeni bodisi proti Pivovarni Laškobodisi proti družbam v njeni lasti. Postopki, kijihje uvedel urad, časovno sovpada-jo s tektonskimi premiki v odnosih med BoškomŠrotom in Janezom Janšo, ki je po dveh letihjavno priznal, da je bila prodaja MercatorjaLaščanom in Istrabenzu napaka. Še pred tem jeŠrot enostransko razdrl dogovor z Janšo onajemu Dela, na čelo ene izmed koalicijskihstrank v Janševi vladi pa se je zavihtel njegov bratBojan Šrot.Soršak vsakršne namige o povezanosti omenje-nih dogodkov s prebuditvijo do zdaj - vsaj javno- razmeroma spečega urada odločno zavrača.»Ne poznam družine Petek. Iz drugih virov vemle, da je Borut Petek svetovalec v kabinetupredsednika vlade.« Doda, da »nikoli ni bil člannobene politične stranke» in da želi le, da se »tudiv Sloveniji uveljavijo standardi, ki so popolnomaobičajni v drugih razvitih gospodarstvih«. »Kotodvetnik sem lahko uspešen le v pravni državi,«poudari in ob omembi Toma Hagna, kultnegaodvetnika iz mafijske trilogije Boter, kije odličnoshajal tako z Marlonom Brandom kot AlomPacinom, vrne žogico: »Govorim o odvetnikih,ki ne svetujejo le največjim igralcem, ampak tudidrugim. Vedno sta dve strani, in v mafijski državiena stran obvladuje vse zadeve.« Kljub temu je vprašanj, tako ali drugače poveza-nih s Sorškom, veliko več kot odgovorov: sebodo v prihodnjih mesecih potrdili sumi oselektivni izbiri »tarč« urada? Ali je lahko taorgan tudi dejansko neodvisen od politike, do-kler deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo?Ali morda Andrej Plahutnik maja 2005 ne biodobril koncentracije Uniona in Laškega, če nebi Janša v Šrotu videl potencialnega zaveznikaznotraj slovenskega korporativnega omrežja? Alilahko nova taktika zganjanja hrupa, če ta ne bo podkrepljen z ustreznimi dokazi, dolgoročnoškodi ugledu urada? In ali lahko nekdo, kitovrstno institucijo prevzame le za pol leta, splohračuna, da bo dosegel kaj več od lastne prepoz-navnosti?Imidž hladnega profijaSoršak reklame bržčas ne potrebuje; ne le zato,ker je s hladnim imidžem »profesionalca« prav-zaprav antipod medijskega zvezdnika. Na sezna-mu klientov, ki jih je zastopal, med drugimnajdemo tudi Vzajemno. V imenu Medineta jeleta 2004 vložil odškodninsko tožbo proti Tele-komu zaradi ugotovitev Urada za varstvo konku-rence, da je zlorabil prevladujoči položaj na trgu širokopasovnega omrežja ADSL. »Želim nekajpremakniti na podrocju pravne države. Z ura-dom sem sodeloval tudi v nekaterih delniškihzgodbah, zato me je vedno motilo, da lahkonekdo ne upošteva sistema, v katerem deluje, inna tak način oškoduje male delničarje,» poudarjaSoršak.Bolj ali manj skrito je nastopal tudi v velikovečjih zgodbah. Viri blizu ministrstva za gospo-darstvo vedo povedati, da je pred meseci vSloveniji pomagal odpirati vrata ameriškemuCarlylu, ki je bil eden od kandidatov za nakupTelekoma. Gre za investicijsko skupino z močni-mi zvezami v samem vrhu ameriških republikan-skih in neokonservativnih krogov; Carlyle jemed drugim pomembni lastnik ameriške vojaškeindustrije, do leta 2001 pa je upravljal tudi delimetja družine Bin Laden.Bo torej Urad za varstvo komkurence podSorškom obdržal »sloves« brezzobega tigra ali pabo novemu varuhu konkurence vendarle uspelostreti katerega izmed domnevriih domačih mo-nopo(listo)v? Za zdaj je v zgodovino vpisan nadrugi strani. Pivovarna Laško se je namreč pravv času, ko ji je pomagal Soršak, iz največjedomače proizvajalke piva razvila v vplivno kor-poracijo, ki obvladuje domačo industrijo pijač,tiskane medije in največje trgovsko podjetje.

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv
Avtorji: Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 05. 01. 2008
Stran: 8