Mimogrede, bralka ni dobro poučena, sicer se ne bi obrnila k nam po pomoč. ! S čim torej spet omamljajo Slovence? Na > predstavitvah jih prepričujejo z bajnimi donosi in s tezo, da so le borze v nekdanji Jugoslaviji ena zadnjih priložnosti na svetu za lepe zaslužke. »Indeksi so le na okoli 15 odstotkov od naj- j višje vrednosti iz leta 2007. Ko se bodo vrnili le ' na polovico najvišjih vrednosti, bo rast 230-od- j stotna,« piše v dokumentih. Kumulativna do- i nosnost sklada BEF je od začetka poslovanja ! iz leta 2010 do danes več kot 80 odstotkov, še Brez dovoljenja za trženje V ozadju te zgodbe je še eno dejstvo, ki ga tr/.n: ki ne obešajo na veliki zvon. Po zdaj veljavni zakonodaji malim vlagateljem ni dovoljeno t ržin tako imenovanih ne-UCITS investicijskih sklr dov, kot so hedge skladi, skladi zasebnega kapitala, blagovni, nepremičninski skladi in infrastrukturni skladi (torej skladi, ki niso usklajeni z EU-direktivo, imenovano UCITS, op. a.), so jedrnati na agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Torej to velja tiidi za hedge sklad BEF. Zakaj se kljub temu »na skrivaj« prodaja tudi malim vlagateljem? Če ima produkt lepe • rezultate, gaje lažje prodati, tržniki pa so za to i verjetno tudi ustrezno finančno nagrajeni. Kolikšno provizijo dobijo, nismo izvedeli, a gotovo več kot za prodajo vzajemnih skladov, ki se tržijo pri nas. »S prodajo vzajemnih skladov tržniki v Avstriji in na zahodu dobijo pet odstotkov, za j kompleksnejše produkte, kot so skladi zaseb- nega kapitala, pa od 10 do 15 odstotkov provizije,« priznava tržn ik, ki ozadje sklada BEF odlično pozna, a se ne želi izpostavljati. Njegovo ime j je znano uredništvu, sam zase pravi, da je »Volk i z Balkana«, zato ga za potrebe tega članka imenujmo kar Volk. Ob našem vrtanju za informacijami je nekaterim prodajalcem postalo neprijetno, a ne Volku. In zakaj se zdaj tresejo? Če ATVP ugo-TržniM BEF na predstavitvah vlagate^e . ptSegjd&ujejo. da^«^l-|n'»-;' : -2 ' tt^^da'«©/;'-'; ieborae-v^.. ■iieidanp', ena 2:adijtjih ' prlt^žaosti' naletu. -za ■tepe zaslužke. . tovi, da kljub prepovedi tržijo sklade tretje države, kot je sklad BEF, registriran na Kajmanskih otokih, se pravna oseba oglobi s 25 do 125 tisoč evrov ter tržnik, ki to prodaja, z 800 do 4.100 evri. Sicer bi se takšni skladi, kot je BEF, lahko tržili tudi pri nas, a le pod pogojem, da gre za enote odprtega sklada, da to poteka prek podružnice, ki ima dovoljenje ATVP, in da so vlagatelji deležni najmanj enake ravni zaščite kot vlagatelji v UCITS -skladih, navajajo na agenciji. Sklad BEF teh pogojev ne izpolnjuje. Tržnik Volk pa vztraja in nas prepričuje o novi direktivi EU - ta, mimogrede, še ni prenesena v slovensko zakonodajo -, ki dovoljuje tako imenovano obratno solicitacijo. To ; pomeni, da dobro poučeni vlagatelji lahko j pristopijo k skladu na lastno pobudo in željo. »BEF se ponuja dobro poučenim in institucionalnim vlagateljem. Vsak podpiše izjavo, daje u naložbi poučen in daje prišel na lastno pobudo,« pojasnjuje Volk. Novi zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, ki uvaja enotno evropsko ureditev za upravljavce skladov ne-UCITS ter ureja upravljanje in trženje, je že pripravljen, a čaka na javno obravnavo, pravijo na ministrstvu za finance. Obrnil i smo se tudi na Denisa Vengusta. Slovenca, ki naj bi bil odgovorna oseba upravljavca sklada BEF, a ta izjav ne želi dajati. »Na za hodu se upravljavci hedge skladov oziroma z njimi sodelujoče osebe ne pojavljajo v medijih, da to ne bi bilo razumljeno kot ponudba vrednostnih papirjev splošni javnosti,« nam ! je pojasnil. A vseeno smo od tržnika Volka, ki ■ pozna BEF, dobili odgovore na najpomemb- . nejša vprašanja. Vložek pet tisoč evrov, stroški pamisterij Najmanjši vložek za naložbo v BEF je pet tisoč evrov, še pred nedavnim je bil 10 tisoč, j Vrednost najmanjšega zneska so znižali po- i zneje, ko so dobili dovoljenje regulatorja, da to lahko storijo, pojasnjuje Volk. V praksi so najmanjši vložki v hedge skladih 100 tisoč evrov ali več. Kaj pa stroški? Koliko denarja od pet tisoč evrov gre v sklad? »Pametneje se je osredotočati na čisto donosnost kot na stroške,« pravi Volk, ki ne želi razkriti niti višine stroškov niti tega, kaj vse obesijo na vlagateljev vložek. Na risk.net pa smo našli dokument, v katerem piše, da je upravljavska provizija 0,98 odstotka, medtem ko je provizija za uspešnost 19,8 odstotka. Višina teh ni nič posebnega v primerjavi z drugimi hedge skladi, nam je potrdilo nekaj analitikov. Volk številk ni želel potrditi, ker se mu to ne zdi pomembno, saj se sklad ne ponuja našim bralcem. So pa tu še drugi stroški, kot so vstopni, izstopni, stroški banke skrbnice, odvetnikov, provizije prodajalcem, revizije, stroški vzdrževanja infrastrukture sklada ... Koliko vlagateljev ima sklad BEF, nismo izvedeli, niti tega, koliko je tujih in koliko domačih. A po Volkovih informacijah je več mednarodnih institucionalnih vlagateljev, katerih povprečni vložek obsega 250 tisoč evrov. VEP-uganka Zanimivo je tudi to, da vlagatelji ne morejo vsak dan spremljati, koliko je vredna njihova naložba. »Vsak vlagatelj dobi mesečni izpisek zanj pomembnih informacij,« pojasnjuje Volk. Prosili smo ga še za zadnje mesečno poročilo sklada, a nam ga ni želel posredovati. Koliko je točka sklada vredna danes, je prava uganka. Podatek namreč ni nikjer objavljen. Na risk.net smo našli podatek iz leta 2010, ko je bila čista vrednost točke 100 evrov, Volk pa nam je potem vendarle prišepnil, da je bila septembra 200 evrov. Zakaj je to taka skrivnost? »Vsak mesec izdajo novo serijo točk, da so provizije vlagateljem pravično obračunane, zato ima vsaka serija drugačno vrednost točke in nekoliko različno donosnost,« pojasnjuje Volk. BEF je sklad z naložbeno strategijo, usmerjeno na območje nekdanje Jugoslavije. Začel je delovati avgusta 2010 in je eden izmed 130 podskladov krovnega sklada JP SPC 5, registriranega na Kajmanskih otokih, ki je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva na Karibih. To je tudi sicer dom kar 90 odstotkom vseh hedge skladov. Formalni nosilec krovnega sklada je skupina JP Funds s sedežem v Švici, ki ponuja skladom, kot je BEF, infrastrukturo in pravno lupino za upravljanje premoženja. I Upravljavec sklada BEF je Euroasian Investments Incorporated, regi-I striran na majhnem britanskem čezoceanskem otoku Angvila. »Formal-! no gre za d. o. o., ustanovljen po anglosaški zakonodaji, in ne za DZU,« pojasnjuje sogovornik Volk. Poleg Denisa Vengusta nad BEF bedita še dva neodvisna direktorja iz družbe DMS, ki se ukvarja s korporativnim upravljanjem hedge skladov. »Vengust ne more razpolagati z denarjem ali s papirji brez podpisa vsaj enega izmed direktorjev ali dveh drugih po-I oblaščenih sopodpisnikov iz JP Funds,« prepričuje Volk. Kam pa gre de-| nar vlagateljev? Denar se nakazuje na račun, odprt pri Deutsche Bank, I ki je depozitoma banka. »BEF regulira in nadzira kajmanski ATVP, vsako ! leto pa je obvezna tudi revizija, ki jo izvaja BDO,« dodaja Volk. Po zdaj veljavni zakonodaji malim vlagateljem ni dovoljeno tržiti hedge skladov, opozarjajo na agenciji Za sklad BEF opravlja vrednotenja in tudi vodi register vlagateljev, pošilja potrdila o vplačilih in izplačilih ter mesečne izpiske, skrbi za denarne tokove in pravne zadeve JP Fund Administration, ki omogoča celotno infrastrukturo skladu. »In ker ima teh podskladov poleg BEF še 130, pač izračunov ne morejo narediti v enem dnevu,« pojasnjuje naš vir. Skrivnostni portfelj Katere so TOP 10 naložbe sklada? Žal tega nismo izvedeli. Mimogrede, portfelja ne razkrivajo niti distributerjem niti vlagateljem, z izjemo tujim institucionalnim vlagateljem, in to šele ob vplačilu. Volk ima za to zanimivo razlago: »Razkritje naložb lahko le odbija vlagatelje, spodbuja prav gotovo ne.« Vseeno smo izvedeli, da lahko posamezna naložba pomeni največ 10 odstotkov portfelja in ena takšnih je denimo delnica NIS - Naftna industrija Srbije. Ali so res njihovi delničarji, nismo mogli preveriti, saj je na srbski klirinški depotni družbi objavljenih le 10 največjih delničarjev, med katerimi ni navedenega ne BEF, ne Euroasian Investments, ne JP Fund. Portfelj naložb naj bi sestavljalo od 20 do 25 delnic podjetij, ki kotirajo večinoma na obeh bosanskih (banjaluški in sarajevski) ter na srbski borzi. Vrednost sredstev v upravljanju v skladu BEF je blizu pet milijonov, a Volk omenja, da sklad cilja na 100 milijonov, ne da bi navedel časovne okvire. Je to realen cilj? »Številka je realna. Del rasti sredstev v upravljanju pričakujemo iz neto vplačil, del pa iz rasti čiste vrednosti premoženja,« pojasnjuje. A Volk z Balkana že zdaj svari: »Ko se bo pojavila evforija, bodo sklad zaprli za vplačila, saj ne želijo strank z izkrivljenimi pričakovanji o donosih in tveganjih.« Likvidnost oziroma nelikvidnost Balkanski borzni trgi, vključno s slovenskim, so manj likvidni. Kaj pa naložbe v portfelju BEF? »Naložbe v portfelju so manj likvidne, in ne nelikvidne naložbe,« nas popravi Volk. In kaj o likvidnosti Balkana pravi Grega Meden, ki upravlja KD Balkan: »Na beograjski borzi kotira nekaj zanimivih družb, zato je za manjše regijske vzajemne sklade vsekakor bolj zanimiva od obeh bosanskih borz. Tam sicer veliko tujih uglednih vzajemnih skladov v regiji ne bomo nikoli videli. Obe borzi v Bosni, banjaluška in sarajevska, pa sta že več let zelo nelikvidni in zato neprimerni za kakršnekoli večje naložbe tujih institucionalnih vlagateljev. KD Balkan ima v svojem portfelju ne- ; kaj naložb, ki kotirajo na banjaluški borzi, a je odstotek glede na vsa sredstva tako rekoč zanemarljiv. Posamezne naložbe so sicer po . vrednotenju izjemno poceni, a se z njimi skoraj ne trguje.« Po klasifikaciji indeksa MSCI Frontier sta za naložbe v Srbiji primerni samo dve delnici - AIK banka in Naftna industrija Srbije NIS, medtem ko Bosno klasifikacija sicer omenja, a je ne uvršča v noben naložbeni indeks, dodaja Meden. Kaj pa donosnost? Če je trg nelikviden, se postavi vprašanje, kal«; je skladu uspelo ustvarili več ko) 80-odstotno kumulativno donosnost od leta 2010. »ct< donos avgusta letos je bil približno 2. T? odstotka, kar pomeni, daje čisla letošnja donosnost več kot devetodstotna,« zadovoljno razlaga Volk. Če gledamo triletno obdobje, se je BEF po 20-odstotni letni povprečni donosnosti uvrstil na prvo mesto lestvice TOP 10 hedge skladov z naložbami na evropskih trgih v razvoju vzhodna Evropa, ki jo pripravlja Rarlevlledge, kije baza podatkov o alternativnih naložbah, dodaja. Tam pripravljajo še lestvice po letnem in mesečnem donosu, na kateri pa ni BEF. Objavljeni so tudi podatki o doseženi donosnosti po letih, iz katerih je razvidno, daje bilo za BEF najuspešnejše leto 2010 s po r prečno 35-odstotno letno donosnostjo. To je leto, ko so avgusta s 700 tisoč evri sklad ustanovili. Lani so dosegli 15-odstotno donosnost. Volk velikokrat omenja slovenske DZU in njihove balkanske sklade, s katerimi BEF sicer radi primerjajo. Čeprav pravi, da so od njih boljši, pa priznava, da je letos večina slovenskih vzajemnih skladov z naložbami na Balkanu za zdaj boljša od BEF, ker imajo veliko utež v slovenskih naložbah. Vprašali smo tudi nekaj uglednih finančnikov pri nas, a izjav niso želeli dajati, češ da za BEF slišijo prvič. In kako je možno na tako nelikvidnih bor- j zah ustvariti takšne donosnosti? Znano je, da so tečaji na nelikvidnih borzah zelo občutljivi že ob majhnih zneskih. »Teoretično je manipulacija tečajev mogoča in po mojem vedenju je bosanski lokalni ATVP posamezne primere v preteklosti že obravnaval,« pravi Meden. »Ker je treba vlagatelje kadarkoli na njihovo zahtevo izplačati po čisti vrednosti premoženja, upravljavcu nikakor ni v interesu, da bi bila ta višja od dejansko iztržljive,« pojasnjuje Volk z Balkana. Prav po piarovsko pa doda, da so srednjeročno toliko boljši od drugih zaradi aktivnega upravljanja »Na zahodu se upravljavci hedge skladov oziroma z njimi sodelujoče osebe ne pojavljajo v medijih;, da to ne bi bilo razumljeno kot ponudba vrednostnih papirjev splošni javnosti,« nam je povedal Denis Vengust> odgovorna oseba upravljavca sklada BEF, ki izjav ne želi daj siti. naložb, saj »v nasprotju z vzajemnimi skladi, ', ki nastopajo kot pasivni portfeljski vlagate- ] lji, uporabljamo vsa možna pravna in druga zakonita sredstva, da kar najbolj zmanjšamo : tveganja in povečamo donose.« Imajo 18-le- j tne izkušnje z vlaganjem v tej regiji ter dobro : mrežo kontaktov in informacijskih virov, se še hvali. Izplačilo v dveh mesecih ali še pozneje Od ustanovitve sklada pa do danes je bilo vlagateljem izplačanih dva milijona evrov. pravi naš neuradni vir. Kaj so bili razlogi za izplačila, ne ve. Pri izplačilu se upošteva stanje na koncu meseca. Sklad ima dva meseca časa za izplačilo, j i Rok pa se lahko v primeru, ko naložb zaradi ne- i likvidnosti trga ne bi mogli prodati in s tem iz- l plačati vlagateljev, zavleče. V skrajnem prime- : ru, ko izplačilo ne bi bilo možno, bi vlagatelje izplačali v delnicah i/, portfelja, razlaga Volk. Vse je zapisano v prospektu, še pristavi, tega pa nam ni želel posredovati. Kaj pa bi se zgodilo, ce bi šel upravljavec sklada v stečaj, kot je šel denimo Umiriš, ki je v imenu strank upravljal naložite'? »Vložki vlagateljev so • celot; po kriti s premoženjem sklada kije že od začetka ločeno od premoženja in obveznosti vseh drugih podskladov in DZU. Zato se krovna družba tudi imenuje SPC (segregated portfolio company), vsak podsklad pa SP (segregated portfolio). To ločenost zagotavljajo skrbniška banka s podskrbniki ter dva neodvisna direktorja,« pojasnjuje tržnik. Več o organiziranosti sklada j BEF v okviru. Netransparentnost? Zakaj je vse tako ovito v tančico skrivnosti? »To ni produkt za vsakogar. Nikogar ne silimo k vplačilu, vlagatelji lahko kadarkoli zahtevajo izplačilo svojih vložkov. Komur ni všeč, ima na voljo več kot 150 tisoč upravljanih finančnih produktov na svetu. Tu so še številne piramide oziroma prevare, ki jih^^^ imajo slovenski vlagatelji še posebno / radi,« se razjezi Volk. Potem pa na- / šteje še nekaj razlogov za nerazkrivanje portfelja. Prvi razlog - pridih skrivnosti - je boljši za prodajo, saj je prav to eden od magnetov, ki privlači vlagatelje v hedge sklade. Drugi razlog - ideje in pristop k upravljanju - je nenavaden. Tretji razlog - ker vlagatelji začnejo premišljevati: »To pa lahko tudi sam, zakaj bi plačeval tolikšne provizije j za čisto preprosto delo.« »Večina vlagateljev i dolgoročno izgublja denar zaradi napačnih odločitev, najpogosteje pa zaradi neobvladovanja čustev. Številni vlagatelji na Balkanu ne znajo ali ne zmorejo pobrati niti dividend, sprejeti prevzemnih ponudb, kaj šele da bi šli na sodišče, če so oškodovani, čeprav se jim to niti ne splača, ker nimajo ekonomije obsega,« pojasnjuje Volk. Četrti razlog - ker so aktivisti. »Takšna je tudi praksa na zahodu. Delo ni prijetno, saj se je treba prepirati. Sklad zastopajo odvetniki v vsaki balkanski državi in prek njih pritiskajo na družbe, da svoje poslovne odločitve oblikujejo v določeno smer. Najprej ustno opozorilo, nato pisno, sledi opozorilo agenciji ali kazenska ovadba,« razlaga. Peti razlog - ne želijo klicev vlagateljev, ki bi jih mučili z vprašanji ali pomisleki v slogu »sosedov Francelj mi je dejal, da to ni dobra naložba«. Če vam bo torej kdo ponujal BEF kot super naložbeno priložnost in vam hkrati pod nos molil list papirja v podpis, da ste o naložbi seznanjeni, vam svetujemo previdnost. Denar vlagajte v produkte, ki jih dobro poznate, je eno od pravil plemenitenja denarja. Seveda pa je odločitev vedno v rokah vsakega posameznika in odvisna od njegovih pričakovanj. Vrednost sredstev v upravljanju v skladu BEF je blizu pet milijonov evrov, cilj pa je sto milijonov. Kotnik o Denisu Vengustu »Denisa sem spoznal pred približno desetletjem, ko je vodil Študentsko borzo, bolje pa leta 2010, ko sem imel na letni konferenci banjaluške borze predavanje o grenkih izkušnjah malih delničarjev v naši pidovski privatizaciji, Vengust pa je bil med najdejavnejšimi razpravljavci. Odtlej se dvakrat ali trikrat na leto srečava na kosilu ter predebatirava politične in gospodarske razmere po svetu. Ker ima njegov BEF naložbe na Balkanu, je ta tematika med bolj poudarjenimi, tu je Denis veliko bolj podkovan in sam več poslušam, kot razlagam. V skladu BEF nisem vlagatelj, ker si svoje naložbe upravljam sam, je pa ta sklad za naše kraje po obliki upravljanja precej unikaten. Denis je nenehno na terenu, vrti telefone, udeleži se vsake skupščine in upravam tam 'navija ušesa' za zaznane nepravilnosti in neumnosti, najbolj nevestne spravi tudi na sodišče. V ZDA je takšnih tako imenovanih aktivističnih skladov oziroma upravljavcev precej, pri nas pa DZU le redko zares udarijo po mizi - razrešnice so rutinsko podeljevali celo v tako zavoženih družbah, kot so bili holdinga Zvon, Istrabenz in Sava, večina pa je ostala tiho tudi, ko jim je država decembra lani zaplenila vse podrejene obveznice.« Tadej Kotnik, kolumntst Financ, znanstveni prodekan ljubljanske fakultete za elektrotehniko ter član strokovnega sveta Vseslovenskega združenja malih delničarjev

Medij: Moje finance
Avtorji: Kotnik Tadej
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 17. 09. 2014 
Stran: 37