gospodarskih in razvojnihvprasanj zunajstrankarskegakoles-ja, bom iz Foruma izstopil.Navajam pet povzetkov iz svojihkolumn, vsak objektiven in razmi-šljujoč bralec pa si naj oceno, alismo vsi člani Foruma 21 razmišljalitako, kot piše Stanislav Kovač v ko-lumnah Nacionalni interes Foruma21, Forum 21 in Šrotova pivovama,(neetični) menedžerskiprevzemi,ustvari sam.1. Manj nacionalnih in večpodjetniških interesovGledal sem satelitski programnacionalne televizije in poslušalrazpravo v parlamentu. Nisem bil prepričan, ali dobro slišim. Posa-meznivodje in predstaviuki poslan-skih skupin so kot po tekočem trakuutemeljevali potrebo po razpravio Tovarni sladkorja Ormož in oLjubljansldh mlekamah, saj naj bišlo v obeh primerih za nacionalniinteres. Prepričan sem, da se želijoposamezni poslanci z branjenjemtako imenovanih nacionalnihinteresov velikokrat prikupitiposamezni volilni sredini ali celoposameznim lobijem. Povsod tam,kjerje preveč ščitenja interesovpo-sameznih sredm zaradi nacionalnihoziromavisjih interesov, navadnoni učinkovitosti pri poslovanju.Celo vlada in predsednik republi-ke sta takrat čutila potrebo, da sevključita. Absurdno.(objavljeno vFinancah, november 200602. Kdo je luzer? P. Damijanje pred približno le-tom dni v Delu obj avil stališče z na-slovom .Nacionalni luzerj i'. Avtorjezapisal, da ga kot makroekonomi-sta ne zanimajo parcialne koristilokalnih akterjev (v tem primeruPivovame Laško), temveč narodno-gospodarski učinki, ki pa se mu nezdijo pozitivni. Vsebina stališčajebila predvsem proti ,nacionalniminteresom', ki po avtorjevem mnenju in po definiciji dolgoročno ve-dno ustvarjajo nacionalne luzerje.Luzerji tega ne priznavajo.(objavljenovDelu, marec2006!)3. Jočite mali delničarjiali privatiziranjeneprivatiziranegaLastništvo - pogoj je sevedaučinkovitost in donosnost - doma-čih mvestitorjevni škodljivo. Pogojpaje, da za njim ne stoji država. Žalpa zadnji dogodek ob prodaji deležaIstrabenza v Marimi govori druga-če. To velja predvsem z vidika umi-ka države iz gospodarstva. Zadnjiprevzem Maxime vzbuja upravi-čene dvome o izpolnjevanju obehomenjenih meril. Teoretičnoje si-cer možno, daje uprava Istrabenzaprodala delež pod tržno ceno, kersojo vodili drugi interesi kot samamaksimalizacija prodajne cene svo-jega deleža. Toda v tem primeru bise morali takoj odzvati nadzomiki,predvsem direktor Kada, kije člannadzomega sveta Istrabenza. Čejebil delež prodan pod ceno, gre zaoškodovanje delničarjev.(objavljeno vFinancah, november 2006)4. Slovenija, d. o. o.- prisilna poravnavaSlovenijase napodročjuprivati-zacije inborznegaposlovanjavede,kot daje sama sebi dovolj. Ogromnerasti tečajev zvezd naše male bor-ze pa žal večinoma niso posledicaogromnih rasti dobičkov ali tržnihpriložnosti, temveč predvsem po-' sledica »zapiranja« lastništva. Ciljjejasen: preostali delničarji naj ne biimeli vpliva na imenovanje nadzor-nih svetov, ki morajo biti upravamprijazni. Pred kratldm mije kolega,kije vvrhu pida že od samega začetka, na moje vprašanje, kje vidirazloge za enormne rasti tečajevpodjetij, kot so Pivovarna Laško, Is-trabenz ali pa Merkur, dejal, dagrepreprosto za surovo logiko upravin z njimi povezanih parldrišč. Taje, da se vrednost podjetja napihnetoliko, da podjetje ni več zanimivoza morebitni prevzem nasprotnestrani. Je to narodnogospodarskokoristno? Priključujem se mne-nju Maksa Tajnikarja, ki je dejal,da «sedanje oligarhične skupine,razen velikega družbenega vpliva,h gospodarski rasti veliko ne pri-pomorejo. Kaj prispevalstrabenz?Kaj prispeva Laško? Krog okrogBohoriča? Gantar? Boste videli,da prispevajo nič ali zelo malo. Zagospodarsko rast države so odgo-vorna večinoma srednja podjetja,pri katerih niti ne vemo, kdoje la-stnik m kaj delajo«.Borzna dogajanja na tujih trgihspremljam že skoraj dve desetletji.Ne spomnim se, da bi katero pod-jetje, ki kotira na indeksih DAX,CAC ali Dow Jones, želel prevzetimenedžment. Menedžersld odkupse navadno dogaja z željo po večjimotivaciji zaposlenih - lastnikovza uspešno poslovanje podjetij.Navadno so takšni odkupi v manj -šihpodjetjih.Slovenijajetuvnovič izjema. Lastniške koncentracije sedogajajo v tako imenovanih zvez-dah naše borzne. Zakaj? Kako jeto mogoče? Odgovorje preprost.Lastništvo ni razpršeno, menedžer-ji gredo v odkup 25,1 ali morda do50,1 odstotka z njimi prijaznimibankami na račun velikega zadol-ževanja. Toda, takšna konsolida-cija pomeni najemanje kreditov,ki hkrati dolgoročno zahtevajopovečanje zadolževanja podjetij,v katerih gre za menedžerske, pri-krite ali neprikrite odkupe. Me-nedžerji navadno pričakujejo, dabodo servisirali obresti z dividendo,ki bo pokrila obresti in del vračilaglavnice. Doklerje obrestna meranizka m dokler se vrednosti delnicdvigajo, to še nekako gre. Ob rastiobresti paje treba izplačevati tudivišje dividende, karpomenivečji fi-nančni odliv za podjetje, Id izplačuje dividende, m tako verjetno novo za-dolževanje pribankah. Slikavpasivipodjetij se tako še slabša. Slovenskebanke financirajo omenjene mene-džerske odkupe precej liberalno,morda tudi neodgovomo. Bančnisistem, kije pregloboko povezan stveganimi posojili velikim podje-tjemje ranljiv. To paje zanarodnogospodarstvo in posledično za dr-žavo nevarno.V Sloveniji se bo fenomen na-cionalnega interesa vrnil kot bu-merang. Družbeno premoženje botako na koncu končalo na računihposameznikov.In ker Slovenija, d. o. o., ne sme biti podjetje, ki bi dodeljevala statusnacionalnegapomenaposameznimpodjetjem na podlagi politično-oligarhičnih navez in določalaizbrance za posamezne privatiza-cijske projekte napodiagi Idanov, Idščitijo lastniške sestave predvsemzaradisvojihpozicij inbogastvajedobro, da imamo volitve, ki omo-gočajo prevetritev neupravičenihpotez posameznikov ali združb, ki jimje nacionalni interes le maskaza doseganje osebnih ambicij.(objavljeno vFinancah, september 2007)5. Janša ima delno prav,Damijan v celotiSaj ni res, paje, sem si rekel, koje o vprašanj u inflacij e v Studiu Cityodgovarjala celo Spomenka Hribar.Njeni prispevld o desnici, pa leviciin spravi so bili pomembni, vsebin-sld, morda tudi družbeno koristni.A njen pogled na inflacijo nikakorne sodi med resne teme na nacio-nalki. Istega dne, le uro prej, je bilna nacionaUd gost predsednikvla-de. Intervju s predsednikom vladeje bil vnovični dokaz tega, da našinovinarji ne znajo ali pa nočejopostavljati kočljivih vprašanj in seodzvati na nekonkretne odgovorepolitikov. Predsednik vlade je zainflacijo znova posredno obtožiltrgovce in pomanjkanje konku-rence. In predsednik ima vsaj to-krat prav.Kotje zapisal Jože P. Damijanv svoji odlični kolumni Kaj pa odgovomostje najhujsa zadeva, ki se Sloveniji lahko zgodi zaradi lanskeprevisoke inflacije, dabi se inflacijaprckzahtevpovišjihplačahvgradilav stroške dela. Dvig plač ni praviukrep proti realnemu zmanjševa-nju kupne moči, saj bi to spodbudilospiralo višjih stroškov dela in infla-cije. Jože P. Damijan tudi pozivakolege ekonomiste, da predvsemnehajo spodbujati inflacijska pri-čakovanja m da predlagajo bolj ra-zumne ukrepe za znižanje inflacijein zajezitev upadanj a življenj skegastandarda. Ob inflacijskih pričako-vanjih tudi višje izobraženi Ijudjepostanejo žrtve inflacijskih priča-kovanj. Omenjeni avtor ošvrknetudi mnoge ugledne ekonomiste, dane navajajo prepričljivih dokazov,kaj šele podatkov, ko komentirajovzroke inflacije.(objavljenovFinancah,februar2008)Čiščenj e hlevaje možno le s čistokoalicijo. Jo lahko najdemo? •

Medij: Finance
Avtorji: Subotič Tomaž
Teme: mali delničarji, Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 17. 07. 2008
Stran: 11