Usoda Iskraemeca še vedno negotova Sin.dika.Usti niso dobili ustreznega odgovora na vprašanje, kaj bo država naredila za preprečitev najbolj črnega scenarija v kranjski družbi LJUBLJANA - »Ker so banke upnice zagrozile s stečajem Iskraemeca, smo se obrnili na ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka z vprašanjem, kaj bo država kot lastnica naredila za preprečitev najbolj črnega scenarija,«je povedal glavni sindikalist kranjske tovarne števcevjože Petek. Ta seje v četrtek z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom pogovarjal o usodi kranjske tovarne števcev, ki zaposluje okrog 1600 delavcev.
Na vprašanje, zakaj so se obrnili na gospodarskega ministra, je Jože Petek odgovoril, da jih je nanj napotil premier Janez Janša, na katerega so pred časom naslovili prošnjo za pogovor o usodi kranjske tovarne števcev. Zaposlene v Iskraemecu zanima zlasti, kaj bo država kot lastnica naredila za preprečitev najbolj črnega scenarija, ki bi se lahko uresničil, če upniki (banke in dobavitelji) ne bodo zadovoljni s predlogom poplačila njihovih terjatev. »Zanima rias tudi, kako bo država poskrbela za zaščito premoženja tri tisoč malih delničarjev in kako bo zagotovila nadaljnji razvoj podjetja,« je včeraj povedal Petek. Ker zadovoljivih odgovorov niso dobili, je vodstvo sindikata Iskraemeca vsa tri vprašanja na ministra naslovilo tudi pisno, vendar pričakovanega odgovora še niso dobili. »Na nedavnem polurnem pogovoru z ministrom smo dobili tudi občutek, da se ministrstvo noče neposredno vmešavati v gospodarstvo, saj nam je minister dejal, da je reševanje podjetja problem lastnikov,« je dodal Petek. Kljub temu vodstvo Iskraemecovega sindikata pričakuje, da bo država, ki je prek Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe lastnica okrog 36 odstotkov družbe, pomagala pri iskanju jasnih odgpvorov o prihodnosti družbe. »Ze večkrat smo pozvali državo, naj posreduje v Kadu in Sodu pri iskanju rešitev v zvezi z začeteno (lastniško, op. p.) problematiko in da pri tem stopi v ospredje poslovanje družbe. Želimo tudi, da se nalije čistega vina in da se jasno pove, kakšne namene imata z Iskraemecom paradržavna sklada Kad in Sod,« je dodal Petek. Če se minister Vizjak noče vključevati v pogovore o reševanju Iskraemeca iz prisilne poravnave, se zastavlja tudi vprašanje, ali je spremenil mnenje o nujnosti prisilne poravnave v kranjski tovarni števcev, ki ima 1600 zaposlenih. Pred časom je namreč izrazil podporo vodstvu kranjskega Iskraemeca pri iskanju strateškega partnerja, ki bi družbi zagotovil najmanj 2,5 milijarde tolarjev posojila. »Minister še vedno meni, da je rešitev možna z dokapitalizacijo, vendar razvojno usmerjeno,« so nam te dni povedali na ministrstvu za gospodarstvo. Na vprašanje Dela, kaj v zvezi s tem pričakujejo od Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe kot lastnice 36 odstotkov kranjske tovarne števcev, pa so na ministrstvu od ANDREJ VIZJAK - V Iskraemecu čakajo na odgovore gospodarskega ministra. govorili, da »tega ne želijo komentirati, saj nočejo ovirati lastnikov pri njihovi odločitvi«. Še vedno pa tudi ni jasno, kaj so se na sestanku ta teden dogovorili glavni lastniki Iskraemeca - Iskraemeco Dus, Kapitalska in Slovenska odškodninska družba - ki se še zmeraj niso sporazumeli glede načrtovane dokapitalizadje v višini 2,75 milijarde tolarjev (oziroma 27.500 tolarjev po delnici). Kad in Sod vztrajata pri tem, da potreben dokapitalizacijski vložek kranjski tovami zagotovita sama (gre torej za t. i. zaprto dokapitalizacijo), zahtevata pa tudi takojšen odstop uprave in nadzornega sveta kranjske tovame. Iskraemeco Dus pa, poenostavljeno rečeno, da država poskrbi tudi za male delničarje, zbrane pod okriljem istoimenske dmžbe pooblaščenke. Z morebitno dokapitalizacijo bi si Kad in Sod v kranjski tovarni števcev namreč zagotovila več kot 50-odstotni vpliv, zato družba pooblaščenka, ki bi vpliv po dokapitalizaciji Kada in Soda izgubila, zahteva, da država po enaki ceni 27.500 tolarjev za delnico odkupi tudi celoten delež Iskraemeca Dus. Zadnjega sestanka so se udeležile tudi banke upnice, kijim Iskraemeco dolguje devet milijard tolarjev, vendar ključni akterji te dni niso želeli dajati izjav, o čem so se dogovorili. So pa v kratki izjavi za javnost pojasnili, da so vse strani, to so lastniki, uprava družbe Iskraemeco in banke upnice, »zelo zbližale svoja stališča in se dogovorile skoraj o vseh elementih sanacije Iskraemeca«. VANJA TEKAVEC
Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 08. 07. 2006
Stran: 9
