pa z izdajanjem obveznic), sem po naključju razmahnil v zadnjihmesecih m je v obliki javne ponudbedelnic najširšemu zainteresiranemukrogu potencialnih investitorjevskrbno izbrana oblika.Dosedanje ponudbe delnic javnostiso bile v NKBM v okviru delneprivatizacije, pri dokapitalizaciji NLBin Pozavarovalnice Sava, kjer sehkrati z dokapitalizacijo iz lastniškestrukture umika Slovenska odškod-ninska družba, dokapitalizacijo jenapovedala še NKBM, medtem ko vZavarovalnici Triglav dokapitalizaci-jo načrtujejo izvesti s ponudbo delnicobstoječim delničarjem in nejavnosti. V začetku leta je dokapitali-zacijo izvedla tudi Abanka Vipa, mčepravje pripravila tri krogedokapitaiizacije, javnosti bi delniceponudila v tretjem krogu, soobstoječi delničarji že prcj pokupilivse ponujene delnice. Doslej torejzgolj velike finančne družbe, šenobeno večje ali manjše podjetje.Iz majhnih veliki šampioni___"Ali ni naloga javnih ponudb delnicnekaj drugega?" sprašuje BrankoSušterič, dolgoletni borzni posrednikm lastnik borzne hiše Nika. "Doseda-nje ponudbe delnic javnosti soizvedla velika m stara podjetja,medtem ko razviti svet ponudbedelnic javnosti uporablja kot pomoč podjetjem na tretji razvojni stopnji.Če je prva stopnja ideja, druga angel,ki pomaga podjetju zrasti na ravenmilijona ali dveh milijonov evrovprometa, na tretji stopnji podjetjepotrebuje rizični kapital, da preskočina obseg deset ali 15 milijonov evrov.Ponudba dclnic javnosti je torejnaslednja stopnja. Okolja, ki imajo toprakso, pomagajo malim podjetniš-kim šampionom, da postanejo velikišampioni - od podjetniške ideje dojavne družbe, torej. Pri nas pamanjšim zasebnim podjetjem, kljubtemu da imajo svetovno priznanproizvod, tega v več kot desetletjunismo omogočili. Ukvarjamo se zvelikimi starimi imeni družb, neukvarjamo pa se z novimi imeni," jekritičen Branko Šušterič, kimeni, dabi strokovno podporo pri ponudbidelnic javnosti podjetjem moraleponuditi tudi naše banke in borza, into za sprejemljivo ceno.Da vse več menedžerjev razmišlja odokapitalizacijah, je razlog tudi vspremenjenih razmcrah na kapital-skih trgih. "Kapital je postal dražji. Ta-koj ko se dolžniški kapital podraži, sedružbe obmejo na svoje delničarje.Prvi pogoj pa je, da je družba naborzi, da je cena primerna, da imadelničar, če izkoristi prednostnopravico, določen finančni učinek,"pojasnjuje dr. Borut Bratina,predstojnik katedre za gospodarskopravo na Ekonomsko-poslovnifakulteti v Mariboru. Delničarji so zelo pri roki____Toda pri množici malih delničarjev,kot jih ima trenutno NKBM (več kot100.000 jih je), je lahko dokapitaliza-cija priložnost za koncentracijolastništva. }e lahko to oblika poskusaiztisnitve malih delničarjev?"Menim, da ne. Če ponudi izdajateljnove delnice vsem delničarjem m pokonkurenčnih pogojih, je lahkonaložba zanimiva za vse, tudi za male delničarje. Glcde na to, kolikšenje bil odziv na jesensko ponudbodelnic NKBM, ko so Ijudje dobili večjidel vplačane vsote vrnjene, jepričakovati, da bodo tudi prinapovedani dokapitalizaciji zaintere-sirani za sodelovanje. Mislim, dabodo mali delničarji to lahkospremljali. Izrinjali bi jih, če bi bilapri dokapitalizaciji prednostnapravica izključena," je pojasnil dr.Borut Bratina.Doslej je bilo v Sloveniji zelo maloizdaj delnic, ki so bile ponujene prekcborze, zato že nekaj javnih ponudb izzadnjega obdobja daje vtis velikepogostosti. "Čas je takšen, dapredvsem finančne družbe potrebuje-jo kapital za zagotavljanje kapitalskeustreznosti. Ker pa je čas pocenidenarja mimo m ga je poleg tegazaradi znanih razmer na kapitalskihtrgih težko dobiti, predvsem to veljaza bank~, so deliiičarji z§te|ri roki,še posebno čelma banka §kŠnolastniško strukturo kot lj|EBM," jepovedal dr. Borut Bratina. MatjažKovačič, predsednik uprave NKBM,je to tyditev podkrepil na nedavnifinančno-borzni konferenci vPortorožu, ko je bešeda tekla ofinanciranju družb s trgom kapitala:"Ponudba delnic javnosti je najboljučinkovit način za naknadnopridobivanje kapitala, če je ob temtečaj delnice nad izdajno ceno."Dejstvo, da je bila cena delnice NKBMv jesenski delni privatizaciji 27 evrov,zdaj pa je njen tečaj na borzi 30 evrov,je po Kovačičevem mnenju glede nasedanje razmere ugodno: "Smo enanajboljših bank v Evropi po kazalcihkotirajočih drugih bank. Cenadelnice na trgu ni v domeni menedž-menta banke, ki na ceno ne sme in nemore vplivati, razen s svojim dobrimposlovanjem," pravi Kovačič.Da je dokapitalizacija povsemnaraven način pridobivanja kapitala,se strinja tudi Borut Bratina: "Odzivdelničarjev bo pokazal, kako gledajo na svojo banko. Po mojem se bodotega v prihodnje lotile mnogedružbe, ki potrebujejo denar zaširitev poslovanja. Banke pa dodatenkapital potrebujejo zaradi zagotavlja-nja kapitalske ustreznosti in zaradisvoje osnovne dejavnosti, kreditira-nja. Drugače je pri PozavarovalniciSava, kjer gre za prvo javno ponudbodelnic, odprto je vprašanje cenedelnice, ob tem da je dejavnostpozavarovalništva malo znanaobičajnim državljanom."Bo pri okencih boljši servis?Banke so dodaten kapital potrebova-le tudi doslej, le pridobivale so gadrugače. "Dokapitalizacije so v finanč-nih institucijah potrebnc, podobnokot na primcr Gorenje potrebujepločevino, da naredi štedilnik, mipotrebujemo kapital, da lahkodajemo kredite. Samo za organskorast banke vsako leto potrcbujemomed 60 m 80 milijoni evrovdodatnega kapitala. NKBM je edinabanka pri nas, ki se v zadnjih 15 letih Dr. Borut Bratina (Marko Vanovšek) Matjaž Kovačič (Sašo Bizjak) Božo Jašovič (Robert Balen) "Takoj ko sedolžniški kapitalpodraži, se družbeobrnejo na svojedelničarje, Prvipogoj paje, dajedružbana borzi, daje cenaprimerna,da imadelničar, čeizkoristi prednostnopravico, določenfinančni učinek,"meni dr, BorutBratina ni dokapitalizirala, ker nam to ni bilopotrebno. Dodatni kapital smozagotavljali s tekočimi dobički inskozi zadolževanje s podrejenimiinstrumenti, kot so izvedeniinstrumenti, vendar tudi tu obstajajoomejitve. Prišli smo do faze, kopotrebujemo dodatni osnovnikapital, zato bomo do njega prišliverjetno z javno ponudbo," jepovedal Matjaž Kovačič.Meja, ob katero je banka trčila, je rastnjenega obsega poslovanja. "Imamoveč posla, kot imamo kapitala in zatopotrebujemo dodaten kapital, ki gapričakujemo dobiti od lastnikov. Čese za naložbo ne bodo odločili obstoječi lastniki, bodo lahkovstopili drugi," je dejal MatjažKovačič in razkril, za kakšne namenebodo porabili tako dobljen dodatenkapital, glede na to, da nadzorni svetni soglašal z namero uprave banke,da bi svoje poslovanje širila naBalkan. "V prospektu je objavljennačrt razvoja za prihodnja tri leta,kakor tudi, da bomo v letih 2008-2010 povečali kapital banke za okoli207 milijonov evrov, in to z različnostrukturo: nekaj bo rednega kapitalain nekaj bo podrejenega kapitala," jepovedal Matjaž Kovačič.Kako bodo dokapitalizacijo čutilikomitenti banke? Bodo zato storitve pri bančnih okencih kakovostnejse,bodo ponudili nove produkte?"Povečal se nam bo obseg možnegaopravljanja posla, lahko bomoizvajali določene akvizicijskeaktivnosti. Naš osnovni konceptposlovanja je odvisen od tega, kolikokapitala imamo," je povedal MatjažKovačič, ki bo, preden bo dobilzeleno luč nadzornega sveta, moralintenzivirati sinergije s Poštno bankoSlovenije (PBS). 0 vtisu, da potekajote aktivnosti prepočasi, je dejal:"Samo podatek iz leta 2004, ko smoprevzeli PBS: takrat je bila njena dono-snost 1,3 odstotka na vložen kapital.Po treh letih donos presega 20odstotkov, povečali smo ga za 15- do Ko podjetjem začne primanjkovati kapitala,uprave od lastnikov pričakujejo,da bodo segli v "denarnice" i6-krat. Številke govorijo zase. Vrstebančnih poslov, ki jih lahko komiten-ti opravljajo pri postnih okencih, sopogojene z doloieno stroškovnoučinkovitostjo oziroma modelomzaračunavanja stroškov medbankama in pošto, drugi del pa je, kdo pri tem nosi riziko. Zelo težko bina primer pri poštnih okencihodobravali posojilne pogodbe, tehproduktov tudi v svetu ni pri poštnihokencih. Banke v svetu potrebujejoza integracijo dvehbankbistvenodaljse obdobje, kot sta ga imeli dosle)na voljo NKBM in PBS,"je dejalMatjaž Kovačič.Prostor za obvladovanje šokovV Banki Slovenije zelo natančnospremljajo poslovanje bank, tudi kogre za dokapitalizacije. "Potreba pokapitalu v slovenskih bankah nipogojena s tem, da bi nastalenepričakovane izgube, kot v nekate-rih cvropskih bankah, ampak jeposledica uresničevanja dolgoročnihstrategij bank m kreditne rasti vpreteklem letu, ki je bila relativnovisoka. Opazili pa smo, da se je lanirazmerje znotraj kapitala nekolikoposlabšalo: delež dodatnega kapitalase je povečal na raiun temeljnegakapitala, kar daje upravam bankmožnost, da reagirajo v primeru šokov. Banka Slovenije si želi, daimajo tisti, ki v bankah upravljajotveganja, ta prostor na voljo," jepovedal mag. Božo Jašovič, član SvetaBanke Slovenije. Ob tem ocenjuje, daso dokapitalizacije, ki tečejo,primerne, ker bodo povečaletemeljni kapital m sprostile prostor vokviru dodatnega kapitala, ki gamorajo imeti upravljavci bank zaobvladovanje morebitnih šokov.Dodatni kapital banke pridobivajo zizvedenimi instrumenti in v BankiSlovenije želijo, da bankirji tega čimmanj izkoriščajo, da si ga prihranijoza primer, ko se soočijo z določenimišoki, ker gre pri teh instrumentih zarelativno hitro dokapitalizacijo."Temeljni kapital, pridobljen odlastnikov, pa je najbolj kvalitetenkapital in zanj si želimo, da ga ječimveč. Pri tem je pomembno,kakšne strategije bodo bankeuporabile - bolj ali manj ekspanzivne.Ker banke delajo z veliko deležnikov,]'e uvrstitev njihove delnice na borzologična nadgradnja javne funkcijebank, ker je poleg uradnega mlastniškega nadzora nad bankamipomembna tudi nadzorna funkcijatrga. Še posebno za banke, ki kapitalzbirajo z javno ponudbo delnic," jepovedal Božo Jašovič.

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 31. 05. 2008
Stran: 45