objavili aprila 2006, opra-vili pa smo jo v času, ko so seti stroški znatno povečali, se jepladlni promet dražil še naprej.Velikim bankam, na katere smotakrat posebej opozorili, da naj-bolj dražijo svoje storitve, so vpreteklih letih sledile tudi drugebanke. To potrjuje našo tezo,da pri nas velike banke nareku-jejo tempo podražitev, manjšebanke pajim praviloma udobnosledijo.Najpogostejši izgovori pri po-dražitvah v preteklosti so bili po-vezani z uvedbo evra in novimipredpisi o kapitalski ustreznostibank. Dobri poslovni rezultatiin dobički bankvzadnjih dvehletih so pokazali, kako zavajajočiin nekorektni so bili argumentibankirjev o rastočih stroških, skaterimi se soočajo in jih morajoprenašati na svoje komitente.Banke se od uvedbe evra naprejintenzivno ukvarjajo z uvaja-njem reforme plačilnih sistemovv okviru SEPA - enotnega ob-močja v evrih (o tem smo pisalivVIP 4/2008). Pravverjetnoje,da bodo skušale banke stroške,ki so povezani s tem, kar dvojnozaračunati potrošnikom. Druganevarnost, ki nam danes grozijeneugodna situacija na globalnihkreditnih trgih, zaradi katere sebankam zmanjšujejo dobički izkreditnih poslov. Da bi prepreči-le preveliko znižanje dobičkov ins tem zadovoljile svoje lastnike,banke praviloma zvišujejo stro-ške plačilnega prometa za svojekomitente.Potrošniki smo seveda pozor-ni na višino tarif, ki nam jihzaračunavajo banke. Stroški naspogosto spravijo v bes, le redkipa se konkretno odzovejo, npr.tako,da zamenjajo svojo bankoin gredo k cenejši. Z zamenjavobanke lahko dosežemo prihra-nek, poleg tega pa je to praktič-no edini način, da banke prisilimo k zmernosti in jih odvrnemood prekomernih podražitev. PriZPS se zavedamo, kako učinko-vit "instrument" na bančnemtrgu bi bila večja mobilnostbančnih komitentov, zato smona Združenje bank Slovenijenaslovili pobudoza preglednejšiin standardizirani postopekzazamenjavo banke. Banke so zelozainteresiraneza pridobivanjenovih komitentov, zatojih priva-bljajo z različnimi ugodnostmiin praviloma nezaračunavajostroškov za odprtje osnovnegatransakcijskega računa (TRR).POSLOVANJEZ OSNOVNIMTRANSAKCIJSKIMRAČUNOMBanke smo povprašali o stroškihnajpomembnejših storitev, kiso povezane s poslovanjem naosnovnih transakcijskih računih.Teh tarifje veliko, banke pa sopri "diskretnem" zaračunavanjustroškov zelo »talentirane«, zatosmo se odločili, da vam bomoolajšali prirnerjavo s pomočjomodela letnih stroškov poslo-vanja s transakcijskimi računi. Zmodelom smo ponazorili številorazličnih bančnih transakcij, kijih v enem letu opravi "povpreč-ni" bančni komitent, tako tisti,ki z banko posluje na klasičninačin, kot tisti, ki transakcijeizvaja s pomočjo elektronskegabančništva.Vprašalnike smo poslali pet-najstim slovenskim bankam.Deželna banka Slovenije, HypoAlpe-Adria Bank in Probanka navprašanja niso odgovorile, zatosmo podatke, ki smojih potre-bovali za izvedbo modela letnihstroškov, povzeli iz primerjal-nih tabel na spletnih stranehBanke Slovenije (www.bsi.si) iniz cenikov, ki jih banke objavlja-jo na lastnih spletnih mestih.Objavljene tarife so veljale maja2008. Vodenje računaOsnovni transakcijski račun lah-ko praviloma odprete pri vsakibanki v Sloveniji, če prejemateredne ali vsaj občasne mesečneprihodke. Za identifikacijo stapotrebna osebni dokument sfotografijo in davčna številka. Lepri dveh bankah imajo dodatnepogoje za ugoditev zahtevkuo odprtju računa: pri Gorenj-ski banki je to odvisno tudiod višine prilivov in drugegasodelovanja z banko, pogoj zaodprtje računa pri NKBM paje,da v medbančni bazi podatkovSISBON (glej VIP 5/2008) nimatezapisa o neizpolnjevanju obve-znosti,Kotje razvidno iz tabele, v kateriso poleg drugih podatkov oposlovanju z banko, prikazanerazlične bančne tarife, se je vseprej kot enostavno odločiti zanajugodnejšega ponudnika.Žalvse slovenske banke še vednozaračunajo mesečno provizijo zavodenje transakcijskega raču-na. Pri nekaterih bankah bostedodatno mesečno provizijoplačali tudi za uporabo storitevelektronskega bančništva.VNemčiji je na primer vodenjeračunov za potrošnike pri kardveh tretjinah bank brezplač-no. Večina bank, razen HypoAlpe-Adria-Bank, Probanke inRaiffeisen bank, vas bo tudi kaznovala za nezvestobo in vamzaračunala, če se boste odločilizapreti transakcijski račun. Pri tetarifi prednjači Banka Sparkasses provizijo 16,69 evrov.Plačevanje obveznostiKako vsak mesec kar najugodneje poravnavati svoje obveznosti,ni lahka odločitev. Plačilnihnalogov (BN02), po domače po-ložnicje kar nekaj vrst. Ne gledena to, ali poslujete na bančnemokencu ali uporabljate storitvee-bančništva, banka vam bo zainterne plačilne naloge zaraču-nala manj kot za eksterne. Topomeni, da je za vas ugodnejeposlovati pri banki, kjer imaodprt račun tudi večina naslov-nikov vaših plačil. Žal, kot jerazvidno iztabeleje kar nekajbank, pri katerih ta ugodnostvelja le v primeru, ko plačujemofizični osebi, za plačevanje prav-nim osebam (tem pa večinomaplačujemo svoje obveznosti) pata popust nevelja.Tudi posebna položnica (PP02),ki jo izdajajo podjetja za popla-čilo rednih obveznosti majhnevrednosti (npr.telekomunikadj-ska in komunalna podjetja),jeplačilni nalog. Posebna položni-ca omogoča vsem udeležencem(potrošniku, banki in podjetju,ki jo je izdala) enostavnejše inučinkovitejše poslovanje. Številkaznovala za nezvestobo in vamzaračunala, če se boste odločilizapreti transakcijski račun. Pri tejtarifi prednjači Banka Sparkasses provizijo 16,69 evrov.Plačevanje obveznostiKako vsak mesec kar najugodne-je poravnavati svoje obveznosti,ni lahka odločitev. Plačilnihnalogov (BN02), po domače po-ložnicje kar nekaj vrst. Ne gledena to, ali poslujete na bančnemokencu ali uporabljate storitvee-bančništva, banka vam bo zainterne plačilne naloge zaraču-nala manj kot za eksterne. Topomeni, da je za vas ugodnejeposlovati pri banki, kjer imaodprt račun tudi večina naslov-nikov vaših plači. Žal, kotjerazvidno iz tabele, je kar nekajbank, pri katerih ta ugodnostvelja le v primeru, ko plačujemofizični osebi, za plačevanje prav-nim osebam (tem pa večinomaplačujemo svoje obveznosti) pata popust nevelja.Tudi posebna položnica (PP02),ki jo izdajajo podjetja za popla-čilo rednih obveznosti majhnevrednosti (npr.telekomunikacij-ska in komunalna podjetja),jeplačilni nalog. Posebna položni-ca omogoča vsem udeležencem(potrošniku, banki in podjetju,ki jo je izdala) enostavnejše inučinkovitejše poslovanje. Številni potrošniki s posebno polo-žnico poravnavajo veliko večinosvojih obveznosti. Obdelava po-datkovje stroškovno ugodnejša,zato še posebej preseneča po-datek, da je posebna položnicale pri nekaterih bankah ugo-dnejša kot klasični plačilni nalog.Pri nekaterih bankah lahko takotudi prihranite in to kar precej.Nekatere banke vam bodotudi za interno plačilo posebnepoložnice podjetju zaračunalemanj kot za eksterno plačilo.To so Banka Koper, Probanka inRaiffeisen banka.Tudi pri trajnemu nalogu in di-rektni bremenitvi, dveh plačilnihinstrumentih, s katerimi (največ-krat mesečno) redno poravnava-mo svoje obveznosti, se banke po provizijah zelo razlikujejo.Medtem ko v nekaterih bankahza takšen način poravnave ob-veznosti, ki je tako za banko kotza potrošnika udoben, ne bomoplačali ničje pri drugih ban-kah plačilo s trajnim nalogomlahko celo dražje od enkratnegaplačila z elektronskim plačilnimnalogom. Uporaba teh dveh in-strumentovje pri nekaterih ban-kah brezplačna, čeje prejemnikvašega plačila komitent iste ban-ke. Pri eni banki, Unicredit banki,pa boste plačali tudi provizijo vvišini 0,83 evra za vzpostavitevvsakega trajnega naloga.Pri trajnih nalogih, s katerimipooblastimo banko, da upnikuredno nakazuježeleno vsoto, paprevidnost ni odveč. Zgodi senamreč lahko, da vam banka za Koliko lahko pri bankah prihranimo s plačilom posebne položnice znesku 100 evrov?Pri Deželni banki Slovenije in Poštni banki Slovenijevam na ban-čnem okencu za posebno položnico zaračunajo fiksno provizijo vvišini minimalne spremenljive provizije za plačilni nalog BN02. plačila določenemu upniku (po-navadi so to manjša podjetja) nebo mogla odpreti samodejnegatrajnega naloga, temveč le ročnitrajni nalog. Ročni trajni nalogi,ki jih ponujajo pri Abanki, BankiCelje, Banki Koper, Gorenjskibanki,NKBM,NLB,Poštnibanki, Unicredit banki in Volksbank, soobčutno dražji od samodejnega,včasih celo od plačilnega nalogana bančnem okencu. Predenodprete trajni nalog, obveznopovprašajte, koliko vam bo ban-ka zaračunala zanj. gotovine nabankomatih drugihPri nekaterih bankah so dodatenvir zaslužka provizije za dviggotovine na bankomatih drugihbank. Zgledu Abanke, Banke Ce-Ije, NLB, NKBM in Banke Koper, kiso te provizije uvedle istočasnoin v enaki višini (februarja 2006),so sledile tudi mnoge drugebanke. Žal še vedno čakamona pravnomočnost odločbeUrada za varstvo konkurence,ki je za štiri banke ugotovil, dagre pri uvedbi provizij za dviggotovine na bankomatih zausklajeno ravnanje in s tem zakršenje zakonodaje o varstvukonkurence v Sloveniji. Dobranovica za potrošnikeje, da tehprovizij ne zaračunavajo priBanki Sparkasse, Deželni bankiSlovenije, Hypo Alpe-Adria-Bank, Raiffeisen banki, Unicreditbanki in Volksbank. Svetujemo pa previdnost, če želite preddvigom gotovine na bančnemavtomatu druge banke preveritistanje na računu, saj nekaterebanke to storitev zaračunavajoposebej (Abanka, Gorenjskabanka in NLB).inObresti za pozitivno stanje natransakcijskem računu sozapotrošnike žalostna zgodba, sajso celo pri »najugodnejši« banki(Banka Sparkasse) le 0,50 %.Potrošnikom svetujemo, dasvoj denar (ko imajo na razpo-lago prosta denarna sredstva)naložijo kje drugje, četudi grele za kratkoročno vezavo aliza odprtje preprostega varče-valnega računa. Če le ne gredrugače, pa ne uporabljajtesredstev v okviru limita, saj sobanke za limit določile obrestnemere, ki so le nekoliko nižje od zakonsko predpisanih zamudnihobrestnih mer (glej VIP 5/2008).Banke vam za to, da lahko raz-polagajo z vašim denarjem, torejnamenijo praktično nične obre-sti, uporabo njihovega denarjapa vam mastno zaračunajo.Letni stroškiuporabe TRRglede na tipkomitentaStroški poslovanja z banko naletni ravni so dober pokaza-telj za presojo, katera bankaje ugodnejša. Letni stroški zauporabotransakcijskega računapa so seveda odvisni od številabančnih transakcij, ki jih opraviposamezen komitent, in odnačina poslovanja z banko (nabančnem okencu ali prek e-ban-ke). Za potrošnika zgolj prikaz tarif različnih storitev pladlnegaprometa ni dovolj zgovorenpodatek za presojo, ali je bankanajugodnejša.Pri izračunu dejanske cene po-slovanja sTRR pri različnih ban-kah smo upoštevali dva osnovnatipa bančnih komitentov. Prvije »tradicionalni« komitent, kiz banko posluje pri bančnemokencu, drugi paje komitent, kiuporablja sodobne bančne poti,zato smo ga poimenovali "e-komitent". Presoja, katera bankaje za potrošnike bolj in manjugodnajetako lažja.Pri oblikovanju modela za izra-čun letnih stroškovza poslova-nje s TRR smo se zgledovali poizkušnjah nemške potrošniškeorganizacije Stiftung Warentest,ki vsaj enkrat letno primerjastroške poslovanja s transakcijskimi računi. Po posvetu znekaterimi domačimi bančnimistrokovnjaki smo predpostavili,da:• povprečen slovenski »tradi-donalnk komitent na mesecopravi štiri nakazila s plačilnimnalogom (od tega tri s posebno položnico), ima tri neposredneobremenitve in dva trajnanaloga, z debetno kartico papetkrat mesečno dvigne goto-vino na bankomatu;• »e-komitent« pa plačuje svojeobveznosti preke-bančništvain ima kreditno kartico. njen bankomatvbližini našegadelovnega mesta, doma ali me-sta, kjer se pogosto zadržujemo.Očitnoje,da soveliko na bolj-šem tisti potrošniki, ki imajomožnost uporabe e-bančni-štva.Toje predvsem posledicadejstva, da imajo banke priposlovanju na bančnem okencuvišje stroške kot pri poslovanjuz elektronskim bančništvom.Dodatno pa na višje cene »tra-dicionalnegaa bančništva vplivatudi dejstvo, da so tradicionalnipotrošniki manj mobilni. Šeposebej zunaj večjih mest imajotradicionalni potrošniki v bližinisvojih domov na razpolago maloponudnikov, med katerimi lahkoizbirajo, banke pa si lahko zatoprivoščijo višje cene, ne da bi pritem tvegale, da bi izgubile ko-mitente. Kljub temu se vsekakorizplača preveriti, katere bančneposlovalnice so v naši bližini.Visoki stroški plačilnega pro-meta seveda niso edini tehtenrazlog za zamenjavo banke.Našteli bomo še nekaj ključnihdejavnikov:- nezadovoljstvo s kvaliteto sto-ritev pri obstoječi banki,- možnost osebne obravnave priposlovanju pri novi banki,- večja varnost plačilnih sred-stev,- ugodnejši potrošniški ali stano-vanjski kredit pri drugi banki,- ugodnejši varčevalni produkti,- selitev in drugi dejavniki,- dodatne ugodnosti, če namjih banka ponudi, da bi postalinjen komitent.SklepneugotovitvePotrošniki, ki z banko poslujejona bančnih okencih, so pri nas vveliki večini, Po podatkih SURS-aza leto 2007 uporablja internet56 odstotkov Slovencev, starihod 15 do 75 let. Raziskava', izve-dena v letu 2007, je pokazala, dastoritve elektronskega bančništva uporablja le približno 17odstotkovinternetnih upo-rabnikov; seveda je vprašanje,kolikšen odstotek ga uporabljaredno. Razlog za tolikšno "nepo-pularnost" ne more biti le v tem,da nimajo vsi potrošniki dostopado interneta. Očitno slovenskebanke ne znajo dovolj učinkovi-to predstaviti prednosti uporabestoritev e-bančništva, obenempa potrošnikom ponuditi dovoljkakovostnih, ugodnih in varnihe-storitev. Po našem mnenju je ve-bančništvu še velik potencialza stroškovno ugodnejše poslo-vanje potrošnikov in tudi bank.Pri letnih stroških poslovanja zbanko zelo očitno največ plačajopravfinančno šibkejši potrošniki,ki si ne morejo privoščiti raču-nalniške opreme in dostopa dointerneta. Ti potrošniki tudi neuporabljajo cenejših storitev, kotso direktne bremenitve in trajninalogi, saj se bojijo tveganjazaradi nezadostnega stanja nasvojem računu. Danes za znosnoekonomsko in socialnoživljenjevsakdo potrebuje bančni račun,stroški bančništva pa ne smejopostati motor socialnega izklju-čevanja. Uvedba skupne bančnebaze podatkov SISBON zaizmenjavo podatkov o bonitetibančnih komitentov bo še boljizostrila problematikosocialne-ga izključevanja, če bodo bankeodpirale bančne račune le šekomitentom, s katerimije dobič-konosno poslovati. V Slovenijibi morali že zdaj začeti razmi-šljati o vzpostavitvi osnovnegabančnega računa kot univerzalnistoritvi, preden bo prepozno. 1 iPROM in Valicon, raziskava ouporabi interneta v Sloveniji, junij2007

Medij: VIP
Avtorji: Krisper Boštjan
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 06. 07. 2008
Stran: 29