Sprašujem vas: 
Ali veste, kolikšna vrednost vrednostnih papirjev slovenskih izdajateljev se nahaja na fiduciarnih računih slovenskih imetnikov in kolikšna vrednost na fiduciarnih računih tujih imetnikov? 
Kaj nameravate storiti ali ukreniti, da se vprašanja, ki ste jih sami izpostavili, uredijo ne le za slovenske fiduciarne imetnike, temveč tudi za tuje?
Še posebej pa me zanima:
Ali veste, kolikšna je vrednost in kolikšen delež delnic Nove Ljubljanske banke, delniške družbe, prodane v nedavnem postopku javne ponudbe, je romal na fiduciarne računa tujih posrednikov?
Kako boste na podlagi novega zakona zagotovili javnost delniške knjige NLB, delniška družba, tudi glede ekonomskih imetnikov delnic pri tujih fiduciarnih posrednikih, saj je bil eden izmed vaših argumentov za sprejetje predlaganih omejitev fiduciarnih računov ravno zagotoviti jasnost delniške knjige?
Za vaš odgovor se vam prav lepo zahvaljujem.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor. 

DR. ANDREJ BERTONCELJ: Spoštovani poslanec, hvala lepa za vaše vprašanje. 
Ministrstvo za finance ne spremlja redno števila fiduciarnih računov in vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se nahajajo na fiduciarnih računih. Ti podatki se lahko dnevno spreminjajo, vodi jih pa KDD – klirinško depotna družba. Po podatkih KDD je bilo 12. 12. 2018 v centralnem registru odprtih 722 računov tipa N, to je tako imenovani nominee fiduciarni račun. Od tega je stanje vrednostnih papirjev na 132 računih. To pomeni, da na 590 fiduciarnih računih trenutno ni stanja vrednostnih papirjev. Od 722 računov je pri 22 računih naslov imetnika računa fiduciarja v Sloveniji. Izmed teh 22 računov je stanje vrednostnih papirjev na 12, na preostalih 10 ni stanja vrednostnih papirjev. Vrednostni prikaz na dan 12. 12. 2018, najprej naslov, potem število računov in vrednost. Slovenija, število računov 12, vrednost 103 milijoni 77 tisoč 452,52 evra. Naslov tujina, število računov 120, vrednost 17 milijard 174 milijonov 991 tisoč 864,44 evra. Torej skupno: 132 računov po vrednosti praktično 17,3 milijarde. 
Glede tako imenovanega napotila, ki naj bi ga dal minister, moram reči, da je delo Ministrstva za finance resno in odgovorno delo. Pa moram priznati, da sem se ob tem malce nasmejal. Rad bi poudaril, da je bila izjava v tistem delu, kot je bila objavljena, vzeta iz konteksta. Vsekakor zagotavljam transparentno delo v dobro države in državljank in državljanov. Želel bi pojasniti, da je bil pred kratkim sprejet Zakon o trgu finančnih instrumentov, ZTFI-1, ki je, kot je že predhodno navedel poslanec, eden izmed tistih zakonov, ki so bili dolga leta na mizi ali pa v predalu ministrstva ali parlamenta, saj je vseeno, in za katerega smo pa dejansko prejeli kazni Evropske unije. Mislim, da Slovenija ni dovolj bogata, da je plačala kazen milijon evrov. Je pa tudi res, da smo ga od pričetka mandata tudi z vašo veliko pomočjo spravili skozi proceduro. Imamo sedaj sprejet ZTFI-1. 
Zaradi implementacije evropskih predpisov s področja trga kapitala, znanih pod kratico MICD-2 in MICR. Gre za akte, ki določajo pogoje v zvezi s podjetji, ki opravljajo investicijske storitve in posle oziroma trgujejo s finančnimi instrumenti, ter pogoje v zvezi z mesti trgovanja, kjer se s temi finančnimi instrumenti trguje. Poleg vsebin, ki so potrebne za uskladitev z evropskim pravnim redom, vsebuje novi zakon tudi določbe, ki na podrobnejši način urejajo področje sistema jamstva za terjatve vlagateljev. Novosprejeti zakon določb glede fiduciarnih računov, razen časovne omejitve za odvetnike in notarje, ki je bila vključena na podlagi dopisa Odvetniške zbornice iz marca letos in je upravičena z vidika varstva malih delničarjev, ni v ničemer spreminjal glede na do sedaj veljavno ureditev. Fiduciarni računi so še naprej prepovedani oziroma zelo omejeno dovoljeni le v izrecno določenih primerih, kot so primeri računov odvetnikov in notarjev. Glede slednjih poudarjam, da ti niso vključeni v sistem jamstva za terjatve vlagateljev, kar bistveno vpliva na nivo varstva vlagateljev. 
Res je, da so fiduciarni računi v tujini dovoljeni v splošnejšem obsegu, in to tudi pomeni, da lahko vsakdo kupi delnice preko fiduciarnega računa v tujini. V preteklosti je bilo prav iz tega razloga v okviru takrat pripravljenih sprememb Zakona o trgu finančnih instrumentov predlagano, da se prepoved fiduciarnih računov odpravi tudi pri nas. Državni zbor je navedeni predlog takrat plebiscitarno zavrnil. Na tem mestu velja poudariti, da slovenska ureditev računov nematerializiranih vrednostnih papirjev temelji na načelu neposrednega imetništva. Ta ureditev predstavlja posebnost, saj je v evropskem prostoru sicer uveljavljeno posredno imetništvo, večinoma preko fiduciarnih računov. Prav tako je pri tem treba upoštevati, da so v mednarodnem finančnem prostoru usklajevane tako imenovane verige imetništva, v katerih je lahko vključenih več investicijskih podjetij ali bank.