Lastniki teh obveznic so tako ostali praznih rok. A se s tem niso strinjali in na ustavno sodišče so začele deževati pobude za presojo ustavnosti zakona o bančništvu, ki je takšen izbris obveznosti omogočil. Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS), ki je tudi vložilo dve pobudi, Rajko Stankovič, verjame, da bodo ustavni sodniki odločili v njihovo korist: »Edini razlog za prenehanje obveznosti je stečaj banke, ki ga ni bilo.« Tožba za obveznice Abanke Če ustavno sodišče spornih členov ne bo razveljavilo, nameravajo obvezniški osmoljenci pravico iskati še na evropskem sodišču, v MDS pa v primeru podrejenega finančnega instrumenta Abanke, ki je bil izdan na luksemburški borzi, načrtujejo tožbo na londonskem sodišču, saj je bil instrument izdan po angleškem pravu. Podrejene obveznice sta v tujini izdali tudi NLB in NKBM, a kot pravi Stankovič, se bodo zaradi racionalizacije stroškov usmerili le na instrument Abanke. »Če bomo s tožbo uspeli, bo odločitev veljala tudi za druge obveznice, izdane po angleškem pravu,« dodaja. Po Stankovičevih besedah, že imajo zbranih petino lastnikov obveznic Abanke, ki so se pripravljeni razkriti. V morebitni tožbi bi jih zastopala Ana Stanič iz Odvetniške pisarne E&A Law Limited. Kot pojasnjuje Staničeva, sta za začetek postopka na voljo dve možnosti. Po prvi lahko lastniki obveznic, ki imajo odprtih 25 odstotkov glavnice, skrbniku - v tem primeru Deutsche bank - naložijo, da pred angleškim sodiščem začne postopek zoper Abanko. Po drugi pa lahko imetniki desetineterjatev iz obveznic zahtevajo sklic skupščine lastnikov obveznic, kjer se mora z začetkom tožbenega postopka strinjati vsaj tri četrtine prisotnih. Deutche bank bi nato v imenu lastnikov obveznic v tožbi lahko zahteval poplačilo škode ali stečaj banke. Abanka je januarja 2007 prek družbe Afinance izdala za 120 milijonov evrov podrejenih obveznic. Medtem ko je bila obveznica NLB z Luksemburške borze umaknjena, je obveznica Abanke nanjo, zanimivo, še vedno uvrščena. Zakaj, v Abanki niso pojasnili. Kot je mogoče ugotoviti, pa je bil zadnji posel z njo sklenjen 18. decembra, in sicer po komaj 5,5, odstotka njene nominalne vrednosti. Ustavne spornosti Porazdelitev sanacijskih bremen tudi na lastnike podrejenih finančnih instrumentov je zahtevala evropska komisija v zameno za odobritev finančne pomoči bančnemu sektorju, pri čemer naj bi veljalo, da noben upnik ne sme utrpeti večje izgube, kot če bi šla banka v stečaj, kar bi se lahko zgodilo. Vendar pobudniki ustavne presoje ugotavljajo, da je šlo pri tem za retroaktiven poseg v pridobljene pravice, da je kršeno načelo varstva lastnine in pravice do pravnega sredstva. Ugotavljajo še, da bi morali pred razlastitvijo lastniki bank z več kot 25-odstotnim deležem po zakonu o gospodarskih družbah v primeru insolventnosti bank svoje depozite pretvoriti v kapital bank. V primeru NLB in NKBM je to država, ki da je imela v teh dveh bankah za več kot 1,8 milijarde evrov depozitov. Eden od pobudnikov ustavne presoje Tadej Kotnik je prepričan, da bi v tem primeru banki lahko upnike poplačali v celoti. V primeru Abanke država ni bila neposredna lastnica, tako da bi to konverzijo depozitov lahko izpeljali Sava in Zavarovalnica Triglav, če sta depozite imeli. Odpis podrejenih instrumentov v milijonih evrov NLB 257 NKBM 64 Abanka 126 skupaj 441 DELO vir: Ministrstvo a finance RS, Banka Slovenije ,

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 03. 04. 2014 
Stran: 8