Delo, 7.3.2010
Civilna pobuda za upravljanje Postojnske jame Društvo 23. april bo predlagalo ustanovitev krajinskega parka in geoparka - Upravljanje bi po zgledu Škocjanskih jam prepustili javnemu zavodu - »Konzorcij« molči, župan podpira oba načina Postojna - V Postojni imajo dvoje različnih zamisli o tem, kdo bi moral v prihodnje upravljati Postojnsko jamo. Na oddajo nezavezujoče ponudbe za nakup Turizma Kras se pripravljajo postojnski podjetniki pod okriljem postojnske enote
Gospodarske zbornice Slovenije, Društvo 23. april pa začenja danes zbirati podpise v podporo predlogu, naj država za upravljanje jame ustanovi javni zavod. Skupščina štiristočlanskega Društva 23. april, ki je nastalo lani v podporo ohranitve občinskega praznika, je pred nekaj dnevi sprejela stališče, da bi morala država - da bi »Postojnsko jamo zavarovala pred kapitalskim mešetarjenjem« - to območje in druge kraške znamenitosti razglasiti za krajinski park ali geopark, za upravljanje pa ustanoviti javni zavod. Prek organov zavoda bi jamo in vso območje upravljali predstavniki občin Postojna, Pivka in Cerknica, države, Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, naravovarstvenih ter predstavniki fizičnih in pravnih oseb iz turizma. Podpise v podporo tej pobudi bodo začeli zbirati danes na stojnici pri knjižnici, akcijo pa bodo končali 13. marca. »Menimo, da javni interes pri prodaji Turizma Kras ni dovolj zaščiten. Ne nasprotujemo nameram postojnskega konzorcija, ki bi rado kupilo podjetje, vendar mislimo, da delniška družba, pa naj bo ta domača ali tuja, ni primerna oblika upravljanja naravne znamenitosti, kakršna je Postojnska jama. Če bi pri nakupu sodelovali tudi občani, obstaja nevarnost, da bi nas, male delničarje, kmalu iztisnili, tako kot so nas iz lastništva Turizma Kras leta 2007. Poleg tega ne razumemo, čemu dvotirnost pri upravljanju naravnih znamenitosti pri nas. Medtem ko Škocjanske jame in lipiško kobilarno upravljata javna zavoda, je to pri nas delniška družba s koncesijo. Postojnska jama nikoli, od časov Avstro-Ogrske naprej, ni bila organizirana kot pravo gospodarsko podjetje, niti mi v podjetju HOT nismo mogli podpisati pogodbe o upravljanju jame. Ta je vedno imela poseben status,« je za Delo pojasnil Jerko Čehovin, predsednik Društva 23. april in nekdanji direktor podjetja HOT, ki je do stečaja oziroma lastninjenja bedelo nad prijamskimi in mestnimi gostinskimi objekti. V društvu predlagajo, naj država, ki lahko po Cehovinovem mnenju na Istrabenzovo prodajo Turizma Kras vpliva prek Petrolovega deleža oziroma nadzornikov, najprej odkupi Turizem Kras, potem pa ga začasno »parkira« pri Kapitalski družbi in začne postopek ustanovitve javnega zavoda. Društvo bo državi predlagalo tudi, naj koncesijo za upravljanje Predjamskega gradu podeli Notranjskemu muzeju v Postojni. Igor Blazina, predstavnik še vedno neznanih članov konzorcija lokalnega gospodarstva in prebivalstva za odkup Turizma Kras, ki ga je soglasno podprl tudi postojnski občinski svet, pobude postojnske civilne iniciative noče komentirati. Župan Jernej Verbič pa podpira obe, ker »sta enako sprejemljivi, saj vodita k istemu cilju - ohranitvi upravljanja Postojnske jame v domačih rokah«. Dragica Jaksetič Z ministrstva za okolje in prostor (MOP) so na vprašanje Dela o njihovem mnenju glede prekinitve koncesijskega razmerja in ustanovitve javnega zavoda, ki bi upravljal Postojnsko jamo, odgovorili: »V pristojnosti MOP ni, da se opredeljuje do prodaje in nakupov gospodarskih objektov. V pristojnost MOP sodi le izvajanje koncesije.« Kdo bo upravljal Postojnsko jamo?
Medij: Delo
Avtorji: Jaksetič Dragica
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 05. 03. 2010
Stran: 4