1. Izguba medijskega prostora

Z vstopom v opozicijo bi Katarina Kresal in LDS postali nevidni, javnost in mediji namreč sledijo zmagovalcem in tistim z močjo odločanja, ne pa poražencem. To je seveda dodatna težava za stranko, ki po javnomnenjskih raziskavah dosega od 2,8- do 5,3-odstotno podporo. Katarina Kresal je brez vlade, ki v resnici odloča o življenju državljanov in pogojih podjetništva, omejeno pomembna.

Z nevladno Katarino Kresal so po mnenju poznavalcev neuresničljivi in finančno nevzdržni projekti, kot sta Politični obraz leta in Slovenka leta, ki jih organizira družba Delo Revije Mateja Raščana in kjer je Kresalova, s tem pa seveda tudi LDS, odnesla obe lovoriki. Z omejeno medijsko pozornostjo se je izjemno težko braniti, Kresalovo pa čaka še interpelacija v zadevi bulmastifi.

Z omejeno pozornostjo javnosti postanejo trd kamen tudi tako imenovani spini javnega mnenja. Zato brez pozornosti medijev relevantne politične prihodnosti LDS v slovenskem prostoru tako rekoč ni, menijo poznavalci.
2. Nepremičninski projekt

Glavna ocena sogovornikov je, da Igor Pogačar oziroma njegov Ram Invest ne bi oddal stavbe na Dimičevi državi za prostore NPU, če LDS ne bi bila v vladi in Katarina Kresal ne bi bila notranja ministrica.

Na Financah menimo, da gre za slabo prakso mešanja javne funkcije z zasebnim interesom. Argumenti, da ne more biti usluga, ker je bilo vse v skladu s predpisi, da ne more biti usluga, ker ni primernih primerljivih nepremičnin, da ne more biti usluga, ker je najemnina primerljivo nizka, zakrivajo bistvo.

Usluga in dober posel sta namreč v tem, da ima Pogačar, ki je z življenjskim sopotnikom Kresalove Mirom Senico že poslovno sodeloval, v času krize oddano stavbo in da od države dobiva rento, najemnino, s katero poplačuje svoje obveznosti. Drugi imajo v času krize prazne prostore in ne morejo odplačevati svojih obveznosti z denarjem, ki bi ga dobili od države. Nimajo "ziher" posla.
3. Mercator, Petrol, Istrabenz, Laško

Miro Senica, partner Katarine Kresal, v ozkih krogih rad pove, kakšen vpliv ima v posameznih družbah. V teh kadruje, se pohvali. Je tudi pravni svetovalec predsednika uprave Mercatorja Žige Debeljaka, ta ima močan vpliv tudi v Petrolu (katerega nadzornik je), prek tega v Istrabenzu (od konca minulega leta ga vodi Tomaž Berločnik, do pred kratkim tudi nadzornik Petrola). Petrol in Istrabenz obvladujeta lep del slovenske energetike, ključna težava pa je v Istrabenzovem poplačilu terjatev bankam upnicam - dolgove lahko vrne le s prodajo svojega premoženja.

Tu pa se pojavijo interesi: kdo bo pomagal prodajati, kdo bo lahko kupoval in v čigavo interesno sfero bodo prišle posamezne družbe. Enako se bo dogajalo v skupini Laško, za katero je Katarina Kresal tudi že izjavila, da je "njihova", pravijo naši viri. Svoje dolgove, ki jih je pustil Boško Šrot (temu je v pivovarski vojni pomagal Miro Senica), bo Laško prav tako lahko sfinanciralo le s prodajo premoženja - najpomembnejša je slaba četrtina Mercatorja.
4. Telekom

Sogovorniki menijo, da sta Katarina Kresal oziroma njen življenjski sopotnik Miro Senica med vplivnimi igralci na področju telekomunikacij. Njuna moč domnevno izvira še iz časov, ko je bila Kresalova vodja pravnega oddelka družbe Western Wireless International (WWI oziroma Vega, vodil jo je Julien Coustaury), Senica pa njihov pravni zastopnik (v njihovem imenu je vložil tožbe proti državi, APEK in Mobitelu). Tam sta spoznala tudi novega člana uprave Telekoma Marka Boštjančiča, ki je bil prek svojega podjetja Mibo komunikacije eden glavnih dobaviteljev Vege. Boštjančiča je v upravo Telekoma uradno predlagal prvi človek Telekoma Ivica Kranjčević, neuradno pa se omenjajo povsem druga imena. Ob tem povejmo, da Marko Boštjančič ni član LDS, je pa na njihovi listi kandidiral njegov brat Bojan Boštjančič, nekdaj tudi državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo (v času Pavla Gantarja).
5. Luka Koper

V času uprave Roberta Časarja, ki ga je nastavila Janševa vlada, je Luka sodelovala z odvetnikom Francijem Matozom in odvetniško hišo Čeferin. Po prihodu Gregorja Veselka, ki ga je nastavila Pahorjeva vlada, je Luka ohranila sodelovanje s Čeferinovimi, lani jeseni pa je na svojo plačilno listo - v obliki mesečnega pavšala - dodala še pisarno Senica.

Sodelavci obeh družb so tako na primer že sodelovali pri pripravah na odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi, in sicer z oceno, da so ugotovitve posebne revizije podjetja Pricewaterhouse Coopers o domnevnih nepravilnostih v Luki dovolj dobre za zmago na sodišču.

Koliko jih plačujejo za take in podobne storitve in kaj vse so do zdaj že naredili zanje, na Luki Koper ne razkrivajo. Pravijo le: "Obe odvetniški hiši smo izbrali na podlagi minulih izkušenj in referenc. Sodelovanje z obema je korektno, zato bi bilo neprimerno in neposlovno z naše strani, če bi razkrivali preostale podrobnosti, ki vas zanimajo."
6. Energetika in Matjaž Gantar

V energetiki LDS nima skoraj nobenega vpliva, pravijo naši viri - področje med strankami najbolj obvladuje Zares. Ima pa poslovne interese v energetiki predsednik upravnega odbora KD Group Matjaž Gantar, predsednik gospodarskega odbora LDS.

KD Kapital je namreč lastnik 5,92 odstotka Elektra Ljubljana in 3,61 odstotka Savskih elektrarn in vprašanje je, koliko bo za te deleže lahko iztržil. Enako velja za Mira Senico, ki je bil do julija lani med večjimi lastniki Elektra Ljubljana , Celja , Maribor in Gorenjske . Deleže je nato prodal družbi Bomor , ki je v lasti Jasne Mihelj Coustaury (žene Juliena Coustauryja). Bomor pa je del Elektra Ljubljana prodal družbi Kandela , ki je v lasti Boštjana Krefta, lastnika in direktorja družbe Prava smer, ki izdaja desno usmerjeni tednik Reporter, ki so ga povezovali tudi z lastnikom Dela Revij Matejem Raščanom - ta je to zanikal.

Vlada namreč namerava elektrodistribucijo, kamor sodi Elektro Ljubljana, razdeliti na omrežni in tržni del in vprašanje je, kaj bodo ob tem dobili manjšinski lastniki, kamor sodijo tudi KD Kapital, Bomor in Kandela.

Delež Savskih elektrarn v lasti družbe KD Kapital je od 1. aprila zastavljen za skoraj šestmilijonsko posojilo pri Hypo banki, ki sicer tudi velja za interesno območje Mira Senice. V KD pravijo, da so že predlagali, da se manjšinski delničarji na elektrodistribuciji pred reorganizacijo izplačajo v obliki obveznic ali pa nadomestnega premoženja. V nasprotnem KD Kapital delitve ne podpira.

Spomnimo, da je Gantar v energetiki že služil, ko je državni HSE leta 2005 pod Zagožnovim vodstvom kupil manjšinske deleže v Šoštanju in Brestanici, zanje je skupaj plačal 48 milijonov evrov. Večino deležev je kupil od družbe KD Holding Matjaža Gantarja.
7. Tone Anderlič, Aleš Gulič, Jožef Školč

Katarina Kresal in njena ekipa sta se po volitvah leta 2008 precej ukvarjali z zaposlitvijo starih eldeesovcev - na cedilu jih pač niso mogli pustiti. Če LDS odide iz vlade, najprej mesto poslanca izgubi Tone Anderlič, ki ni bil izvoljen v državni zbor, tja je prišel namesto Katarine Kresal, ko je postala ministrica.

Nespodobno je tudi, da bi po odhodu LDS iz vlade Aleš Gulič še ostal direktor urada za verske skupnosti in Jožef Školč državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Bosta Gulič in Školč izstopila iz LDS, da ohranita svoji službi? Včeraj smo pred vlado srečali Školča - na naše vprašanje, ali bo iz LDS izstopil, če bo ta vztrajala pri izstopu iz vlade, je odgovoril, da je vprašanje neprimerno. "Bi vi odšli iz redakcije, če se ne bi strinjali z nečim?"
8. Notranje in pravosodno ministrstvo

Če LDS odide iz vlade, seveda izgubi obe ministrstvi, toda glavni poraženec te odločitve bi bil Miro Senica. Kakorkoli Kresalova in Senica zagotavljata, da se o službi ne pogovarjata, Senica ne bi imel več pomembnih in relevantnih informacij iz vlade.

Medij: Finance
Avtorji: Toplak Simona,Urbas Uroš,Smrekar Tanja,Matejčič Katarina,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 08. 04. 2010
Stran: 2