Neuradno pa smo izvedeli, da uprava Aerodroma sklepa o izboru izvajalca ne more uradno potrditi, dokler ne dobi tričetrtinskega soglasja skupščine delničarjev za naložbo. Neuradni viri pravijo tudi, da končna cena ne bo mogla odstopati za več kot 10 odstotkov glede na podpisano vrednost, saj bo Strabag gradil na ključ. V Strabagu pravijo, da ne morejo še ničesar komentirati. 2. Kdo naj bi lobiral? Med glavnima lobistoma se omenja Darko Njavro, nekdanji pripadnik nekdanje vojaške specialne enote Moriš, sicer zaposlen na Slovenskih železnicah, ter Vinko Može, nekdanji šef Aerodroma. Njavro pravi: »Rad bi delal za Aerodrom, na varstvenem področju, nakar se spoznam, ampak že 15 let ne pridem zraven. Sicer me pa že nekaj časa ni nikjer. Sploh ne vem, kaj naj bi se še lobiralo. Ali ni bil že izbran Strabag? O tem sem prebral pri vas, v Financah.« Daje Strabag že izbran, nismo pisali. Može pa pravi: »Nič ne lobiram. Sem pa zagovornik gradnje terminala. In to sem povedal vsem, ki so me vprašali za mnenje. Zakaj ga podpiram? Ker bo promet na letališču zagotovo šel gor, vse projekcije tako kažejo, ker se vsi okoli nas modernizirajo in ker je stari terminal že povsem gnil inbodo težave z njim.« 3. Bo odločila politika? Država v Aerodromu Ljubljana nima glasovalnih pravic, ker so državne družbe kršile zakon o prevzemih, ko so pred leti dokupovale delnice družbe. Letos popravljen zakon omogoča, da bi, če bi svet agencije za vrednostne papirje (ATVP) presodil, da gre za javni interes, država glasove lahko dobila nazaj . »Svet bo o tem odločal v petek. Sem na konferenci v Črni gori, ne vem niti, kakšno vlogo so dali,« pravi direktor agencije Damjan Žugelj . Pričakovati je sicer, da bo ATVP državi in z njo povezanim družbam vrnil vseh 41,4 odstotka glasov. Če jih ne bi, pa bi največ glasov imela Publikum Trezor in skladi KD. Čeprav je vlada pred kratkim spremenila statut Soda in mu dala več pristojnosti, pa bi na Sodu menda vseeno radi mnenje vlade o podpori gradnji terminala, saj je Aerodrom Ljubljana na seznamu za prodajo. Po naših podatkih se sicer uprava Soda nagiba proti gradnji, saj meni, da nov terminal ekonomsko ni upravičen ter da bi odločitev moral sprejeti novi lastnik. Iz kabineta predsednice vlade Alenke Bratušek včeraj nismo dobili odgovora, ali se bo vlada opredelila, neuradno pa se bo do ponedeljka. Niti nam niso odgovorili, kakšno je osebno mnenje Bratuškove o gradnji in ali je v zadnjih tednih spreminjala svoje mnenje o tem. 4. Jože P. Damijan: Drugi terminal je nepotreben in ekonomsko neupravičen »Tehtan strošek gradnje terminala znaša 10,41 odstotka in je za 2,3 odstotke točke višji od interne stopnje donosnosti. To pomeni, da se gradnja lastnikom ne bi splačala,« je za Publikum, ki tudi nasprotuje gradnji terminala, izračunal ekonomist Jože P. Damijan. Ta ugotavlja, da bi se donosnost naložbe v Aerodrom lastnikom zaradi gradnje terminala precej znižala ter opozarja, dagradnja zaradi prevelikih tveganj (povezanih tudi z negotovostjo o preživetju Adrie Airways, ključnega prevoznika na brniškem letališču) »ni ne potrebna ne ekonomsko in finančno upravičena«. 5. Grega Meden: Brez novega terminala je Aerodrom dobra naložba Tudi ocene KD Skladov kažejo, da terminal ekonomsko ni upravičen, saj bi naložba v letu 2015 celo zmanjšala EBITDA (dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo) za 2,5 milijona evra. »Letališče je že leta 2008 s svojimi zmogljivostmi ustvarilo več kot 19 milijonov evrov EBITDA, do leta 2017 pa naj bi ga z novim terminalom manj kot 12 milijonov evrov,« pravi upravljavec v KD Skladih Grega Meden. Meden ocenjuje, da bi ob upoštevanju določenih diskontov zaradi majhnosti letališča in ob upoštevanju prevzemne premije delničarji za delnico ob prodaji večinskega deleža lahko iztržili med 35 in 45 evri (trenutna borzna cena je 22 evrov). To pomeni, da bi le država dobila od 90 do 110 milijonov evrov. 6. Krava zaradi zrezka? Eden izmed glavnih argumentov za gradnjo terminala je tudi, daje Aerodrom pridobil 14 milijonov evropskih sredstev. Bi bilo bolj smiselno, da bi k naložbi, kot so to denimo naredili na Hrvaškem, kjer bo nov terminal financiral francoski koncesionar FAIC, pripustili novega lastnika? V državnem Sodu se menda nagibajo prav k tem. Z novim terminalom, ki bi bil velik 32 tisoč kvadratnih metrov (sedanji meri 13 tisoč), bi dvakrat povečali (na 20 milijonov evrov) komercialne prihodke (iz oglaševanja, gostinstva, parkirnin in oddajanja prostorov), pravi Skobir. Zdajšnji terminal bi oddajali družbi Regal-Gebr.Heinemann, ki bi imela v njem zabaviščni, letalski center in muzej. Aerodrom pa ima resne težave s pretočnostjo pri prijavi potnikov. Bi lahko popravili zgolj to? »Ne, ker je zdajšnji terminal razpet med parkirišče in ploščad, potrebna 10-milijonska naložba v informatiko pa ozkih grl ne bi odpravila,« pravi Skobir. 2012 1,187 5,193 10,535 4,37 8,88 2014 1,333 5,484 10,308 4,12 7,74 2016 1,452 2,818 11,269 1,94 7,76 Vir: ocena upravičenosti gradnje drugega terminala družbe Aerodrom Ljubljana d. d. iz javno dostopnih virov družbe

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra,Smrekar Iskrić Tanja
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 12. 09. 2013 
Stran: 4