Zato zahtevamo kapico na koncesijo, da stroški ne naraščajo neprestano. Vpliv lokalnih interesov Odločiti se bo treba, ali bo ta država botanični vrt ali bomo proizvajali tudi energijo. Strinjam se, da je energetika zadnja v vrsti, da mora popraviti poseg v prostor, vendar, ali je kdo kdaj izmeril, za koliko metrov se je znižala gladina podtalnice v Ljubljani od začetka črpanja vode in za koliko bi jo lahko dvignili s primernim projektom ob hidroelektrarni?« sprašuje Košorok. Ne razume niti zahtev za še nadaljnje razbijanje energetike zaradi lokalnih interesov. »Je kje napisano, da so Dravske elektrarne Maribor last Maribora ali da je Teš last Šoštanja? Vse je last države, ki je tudi postavila koncept sistema. Lahko bi imeli tudi hidro- in termohoiding, a zakaj, ko pa ima Miinchen vso- energetiko v enem podjetju, pri nas pa ravno tako dva milijona ljudi dva energetska stebra?« pravi Košorok in dodaja, da dobijo vse občine, ki imajo na svojem območju državne elektrarne, koncesijsko dajatev. Te niti niso nizke, Maribor dobi na leto več kot deset milijonov evrov. »Naj si na grbo naložimo še en Teš 6?« Občine pa HSE očitajo zaviranje razvoja, denimo gradnjo črpalne elektrarne Kozjak. Košorok pravi, da cene elektrike takega projekta ta hip ne omogočajo. »Naj si naložimo še en Teš 6 na grbo?« sprašuje. Za Teš 6 bo treba v treh do petih letih zagotoviti dodatnih 300 milijonov evrov, ki jih nameravajo dobiti z izdajo obveznic. Soglasje ministrstva za infrastrukturo je HSE že dobil, čaka še na soglasje ministrstva za finance. V Tešu je nerodno, da nov, šesti blok za zagon potrebuje paro in zato delovanje petega bloka, ki naj bi sicer prešel v hladno rezervo. Zdaj prihaja na dan, da so to vedeli že leta 2009. Še bolj nerodno je, da v Tešu v pretekli zimi dvakrat niso dobili dovoljenja za zagon Teša 5, saj še vedno niso razkrili težave. To paje pomenilo, daje Velenje ostalo brez najcenejšega ogrevanja v državi (11 evrov na megavatno uro, v Ljubljani stane 60 evrov, v Celju pa več kot 100). Podražitev ogrevanja kot pomoč projektu Teš 6 v težavah v Velenju-in Šoštanju menda ne pride v poštev. V .Tešu 6 denar še kar odteka Zadnje preiskave pa razkrivajo še kaj hujšega. Denimo to, da v projektu Teš 6 še kar odteka denar skozi vzdrževalne pogodbe. Te novi direktor Teša Matjaž Eberlinc pospešeno odpoveduje. V svetu ve 1 lja, da na en blok termoelektrarne pride od 85 do 100 ljudi. V Tešu je zaposlenih 450, imajo pa še 180 zunanjih izvajalcev. Podobno je s Premogovnikom Velenje, odpoved poslov lahko pričakujejo družbe VAS, DBSS in Gigrad, napovedana je tudi vložitev odškodninskih tožb, tako v primeru PV kot Teš. »Temu se reče organiziran kriminal. Modus operandi je bil povsod enak, 'najeli bomo 30 delavčev, ti boš napisal, da jih je 60'. Vendar za gospodarskim kriminalom vedno ostanejo dokazi,« je prepričan Košorok. HSE bo dokapitaliziral PV s 70 milijoni evrov, v bistvu bo to konverzija terjatev in vložkov v kapital. Zdaj opravljajo še cenitve, da ne bi bilo očitkov o nedovoljeni državni pomoči. Teš je že izdelal PIT-test, da ni zasebnega investitorja, ki bi bil pripravljen vložiti v projekt, zato bo HSE lahko pretvoril terjatve v kapital. V Tešu ni malih delničarjev, v PV pa se jim bo delež še zmanjšal. Banke, ki so udeležene v projektu Teš 6, so medtem ob teh operacijah izjemno povečale izmenjavo informacij. »Pogovori tečejogladko, vtis je, da so kar zadovoljne,« pravi Košorok. Blaž Košorok Foto Blaž Samec

Medij: Delo
Avtorji: Tavčar Borut
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 30. 04. 2015 
Stran: 3