Analitiki opozarjajo tudi na predlog razpršitve lastništva, ki bi lahko odvračalo in ne privabljajo strateške vlagatelje. Čudi jih tudi, da so med pomembne naložbe uvrščene Terme Čatež iz poslovnega imperija Bojana Petana in Terme Olimia, ki so že bile na spisku za prodajo 15 naložb, ki jih je potrdil tudi državni zbor. Spomnimo, da je Terme iz Podčetrtka vodil aktualni gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Prav tako je presenetljivo, da je za državo pomembna naložba v Savo, ki tone pod tajkunskimi dolgovi Janeza Bohoriča in partnerjev. "Ni jasno, čemu med pomembne naložbe države uvrščajo Savo, ki ima negativni kapital in je tako prezadolžena, da z denarnim tokom iz poslovanja pokriva le še obresti. Najbolj problematično pa se mi zdi, da se zavzemajo za razpršeno lastništvo tam, kjer ima država pomembne deleže, kar pomeni, da bi te družbe še naprej obvladovala politika," ugotavlja Lahovnik. Dodaja, da je tragikomično zavzemanje države, da ohrani kontrolni delež v NLB, ki smo jo že nekajkrat reševali z denarjem davkoplačevalcev. "Očitno se nis(m)o iz preteklih zgodb prav ničesar naučili. Država ima za izvajanje razvojne politike SID banko, ki je v njeni 100-odstotni lasti, NLB pa naj že enkrat odproda strateškemu investitorju in razbremeni davkoplačevalce njenega permanentnega reševanja." Četrtinski delež v Slovenski industriji jekla (SIJ) pa je država očitno uvrstila med pomembne potem, ko je ostala z okoli 25-odstotnim deležem, ki ga ni želela, ko je bil čas za to, prodati ruskemu vlagatelju Koksu, večinskemu lastniku SIJ-a. Prav tako ni jasno, zakaj država ne prepusti trgu svoj 16-odstotni delež v Gorenju, kije že v pretežno strateškem (Panasonic) in mednarodno portfeljskem lastništvu (IFC), delnice velenjske družbe pa že kotirajo na varšavski borzi. Namesto 15 po novem 57 podjetij na prodaj Še pred objavo osnutka klasifikacije državnih naložb je državni sekretar Metod Dragonja "izdal", da bo na prodaj okoli 60 državnih naložb in ne le 15. Med njimi sta še vedno Telekom Slovenije in Nova KBM, ki naj bi bila tik pred prodajo ameriškemu finančnemu skladu Apollo. Medtem ko zavoljo nizkega zanimanja za nakup večinskega deleža Telekoma, ko je ponudbo oddal le britanski sklad Cinven, država testira rezervni scenarij, po katerem naj bi delnice Telekoma uvrstila na tuje borze in tako prišla do razpršenega lastništva, s prodajo svojih delnic pa bi se postopoma umikala iz Telekoma. Na zadnjem spisku za prodajo so med drugim Abanka Vipa, Adria Airways, Adria Ankaran, Aero, Banka Celje, Bodočnost Maribor, Casino Bled, Casino Portorož, Cetis, Cimos, Cinkarna Celje, Elan, Gorenjska banka, Gospodarsko razstavišče, Grand hotel Union, Intereuropa, Intertrade ITA, Uradni list, KDD, Paloma, Peko, Perutnina Ptuj, Pivovarna Laško, Pomurske mlekarne, Telemach Rotovž, Telemach Tabor, TKI Hrastnik, Unior, Velana in tudi okoli 10-odstotna državna naložba v ČZP Večer. Državljani dvakrat na led? Država s strategijo naložb cilja na energetski, logistični in zavarovalniški steber. Kljub daljšemu spisku prodaj krepi in pogojuje lastništvo strateških in pomembnih naložb SREČKO KLAPŠ Po četrtkovi predstavitvi osnutka strategije upravljanja naložb socialnim partnerjem na Ekonomsko-socialnem svetu je zaokrožil tudi osnutek klasifikacije državnih naložb, ki obsega deleže v 102 gospodarskih družbah. Deli jih na 22 strateških naložb, 23 pomembnih in 57 portfeljskih. Med strateškimi naložbami, ki predstavljajo okoli 73 odstotkov državnih naložb, država očitno stavi na cestno in pristaniško infrastrukturo, saj na seznam poleg Darsa in DRI upravljanje investicij vrača Luko Koper. Logistiko namerava krepiti s Slovenskimi železnicami, Pošto Slovenije in Kontrolo zračnega prometa. Strateške so tudi energetske družbe in distribucijska podjetja, med katerimi so Elektro Maribor, Eles, Holding Slovenske elektrarne, Gen Energija, Borzen in SODO. Državna ostaja tudi Zavarovalnica Triglav, skupaj z Modro zavarovalnico in Kapitalsko družbo, ter SID banka. Kot kaže, se država ne namerava umakniti iz Taluma in Krke. Ekonomist in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik meni, da je zadnji predlog upravljanja z državnim premoženjem popolnoma zmeden, saj očitno upravljavci sami dobro ne vedo, kaj in koliko ima država v lasti in kaj bi s tem želeli narediti. Tako na primer Krko uvrščajo med strateške naložbe, kjer naj bi država obdržala večinski 51-odstotni delež, čeprav ima država neposredno ali posredno tam le 26-odstotnega. Primerjava poslovanja družb v državnem lastništvu s primerljivimi na trgu pa je ponovno pokazala, da državna poslujejo z nižjimi donosi. Morda so tudi zaradi tega pričakovano donosnost državnih naložb do leta 2020 znižali z devet na osem. Letos naj bi kapital v državnem upravljanju prinesel 5,9-odstotni donos, prihodnje leto pa 6, 3- odstotnega. Med pomembnimi tudi Petrol, NLB, Gorenje in Geoplin Triindvajset podjetij na spisku, za katere država meni, da so pomembne, 5^^^ odstotni I 1 donos naj bi — letos dale dr-_ žavne naložbe HSE D.S.U AbankaVipa Eles Geoplin Adria Airways Gen energija Gorenje Banka Celje Luka Koper HIT Bodočnost Maribor Modra zavarovalnica Loterija Slovenija Telekom Slovenije SID banka Nova LB Cimos Zavarovalnica Triglav Petrol Cinkarna Celje Pozavarovalnica Sava SIJ Gorenjska banka Slovenske železnice Nafta Lendava Intereuropa Dars Pozavarovalnica Sava Telekom Slovenije Talum Terme Čatež Nova KBM Krka Terme Olimia Paloma Elektro (MB, U, CE, Gorenjska, Primorska) Sava Perutnina Ptuj

Medij: Večer
Avtorji: Klapš Srečko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 04. 2015
Stran: 6