so opravili zgolj tisto, kar so glede na razpoložljive informacije lahko. Leon Živec je podrobno poročal o tem, kako so opravili pregled. Med drugim so se pogovarjali z več kot 30 zaposlenimi iz Luke Koper (z mnogimi večkrat), pregledali več kot 3000 elektronskih pisem in celo goro dokumentacije. Prepričanje bil, da kakega pomembnega dokumenta tudi niso dobili v vpogled, ker ga je zaradi interesa preiskave varovala policija. Robert Časar, prejšnji predsednik uprave, in Aldo Babic, njegov namestnik, nista dovolila vpogleda v svojo elektronsko pošto, Aldo Babic pa tudi ni bil dosegljiv za pogovor. Leon Živec je tudi pojasnil, da o domnevni sporni kavciji, ki jo je menda plačala Luka Koper za dve ladjarski družbi (Pašnjak in H/J Shipping Malta), od nikogar sploh niso dobili nikakršne uporabne informacije, da bi lahko nadaljevali preiskavo. (Miha Kozinc, dolgoletni nekdanji predsednik nadzornega sveta Luke Koper, je Živcu pozneje očital, da bi zadoščalo, če bi imeni ladjarskih družb vpisal v spletni iskalnik Google. In dodal, da je imela Luka Koper na začetku Časarjevega mandata 200 milijonov evrov plusa, na koncu pa 200 milijonov evrov minusa.) Revizorji imeli premalo informacij Živec je med drugim pojasnil, da so se lotili vseh 14 zahtevanih področij poslovanja, vendar so se sprva odločili podrobneje poročati le o sedmih, pozneje pa so se z upravo dogovorili za podrobnejšo poročilo o desetih področjih. Glede spornega nakupa desetodstotnega deleža TTI (25,8 milijona evrov) je Živec povedal, da je k poslu prispevalo tudi mnenje Deloitte in Touche, ki je napovedoval visoke sinergijske učinke, sicer pa je bila vrednost družbe ocenjena na deset do 11,9 milijona evrov. Pri nakupu zemljišč Orleške gmajne revizorji PWC niso odkrili nič posebnega, ker so imeli premalo informacij. Pri visokih vlaganjih v ekološki družbi Ecoport in Adnasole so bili investicijski načrti pomanjkljivi in sploh ni jasno, kakšne koristi naj bi imela Luka od teh vlaganj. Vlaganj v romunske družbe nadzorni svet ni odobril. Za nakup vrednostnih papirjev štirih družb v vrednosti 27 milijonov evrov sploh ni bilo formalne odločitve uprave ali nadzornega sveta. Gradnjo poslovnega objekta Barka je zastavila uprava Luke že leta 2000, vendar je pozneje niti uprava niti nadzorni svet nista odobrila, arhitekte so izbrali brez javnega razpisa in jim za projekt odšteli 697.OOO evrov. Najprej nakupi, nato odločitve o njih Za nakup skladišča Sintesi Pen je Luka plačala štiri milijone evrov, kar je zelo neugodna cena, nadzorni svet pa je o tem odločal šele ob sklenitvi pogodbe. Samo za projekte nadkritja terminala za razsute tovore so odšteli 3,9 milijona evrov, in to družbi Ponting, ki se je lotila projektiranja, še preden je bil objavljen razpis. Tudi nakup dvigal na prvem pomolu je nadzorni svet odobril šele po nakupu dveh, za dodatni dvigali pa se je odločila sama uprava (vrednost vseh štirih dvigal je bila 29 milijonov evrov). Luka je Grafistu odštela štiri milijone evrov za ureditev zemljišča za skladiščenje avtov. To je bilo ocenjeno kot previsok znesek, poleg tega je morala Luka plačati 700.000 evrov kazni, ker so se del lotili brez gradbenega dovoljenja. Nadzorni svet Luke je tudi postfestum sklepal o nakupu zemljišč za logistični center Panonia in o tem, da je odobril Inženiringu Graj 4,5 milijona evrov posojila za nakup zemljišč. Je NS vedel za sporne posle uprave? Bojan Zadel, zdaj izolski podžu : pan, tedaj član nadzornega sveta, je na skupščini pojasnil, da za sporne posle uprave sploh niso vedeli, da so določeno dokumentacijo prejeli šele po sedmih ali osmih mesecih (in še to od kriminalistov), v nekaterih primerih pa so verjeli strokovnim službam ali revizorjem. Leon Živec je na skupščini večkrat pojasnil, da so imeli omejene možnosti pri zbiranju informacij, vendar je dodal, da lahko dopolnijo svoje poročilo. Zato ga je Uroš Ilič, ki je zastopal Slovensko odškodninsko družbo, vprašal, kako bodo lahko dopolnili poročilo, če pa imajo tako omejena pooblastila in tehniko. Gregor Veselko, predsednik uprave Luke Koper, je bil včeraj vesel poteka skupščine, saj se je izkazalo, da pri vseh odločitvah revizijske hiše PWC uprava Luke ni imela vpliva. Zdaj v najkrajšem času pričakujejo od PWC dopolnjeno poročilo še za tista področja, ki jih v posebni reviziji niso posebej obdelali. Potem pa bodo sprožili tožbe, vendar ne v celoti za vse revidirane primere, temveč le za tiste, kjer bodo pravne službe ugotovile, da so utemeljeni razlogi in pričakovanja, da bodo tožbe smiselne in utemeljene.

Medij: Delo
Avtorji: Šuligoj Boris
Teme: skupščina Luka Koper
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 27. 03. 2010
Stran: 3