Kot smo razkrili v Dnevniku, so morali v Heliosu svoje nepremičnine, ključne odvisne družbe, terjatve, stroje in zaloge zastaviti za posojilo, s katerim so Avstrijci financirali nakup večinskega paketa delnic. Čeprav se neto finančni dolg Heliosa po prevzemu praktično ni spremenil, pa po novem jamči tudi za plačilo 155 milijonov evrov vrednega posojila, ki ga je najel njegov novi lastnik. Na premoženju Heliosa je tako od 26. aprila dalje vpisana 400-milijonska maksimalna hipoteka, ki je v veliki meri izkoriščena. Kljub temu so Avstrijci le izkoristili luknjo v zakonu, ki naj bi prevzemnikom prepovedovala izčrpavanje tarč in obremenjevanje njihovega premoženja za najem posojil. V pogodbe o zastavi so namreč zapisali, da Helios ne bo jamčil za posojila, namenjena financiranju nakupa delnic, a hkrati določilo omejili le na delnice, ki so jih pridobili v uradni prevzemni ponudbi, ne pa tudi na 106 milijonov evrov vreden večinski paket Heliosovih delnic, ki so ga kupili še pred objavo namere za prevzem. O tem priča tudi včerajšnja izjava Heliosa, podkrepljena z mnenjem revizijske družbe Deloitte, »da financiranje in dolžniške pogodbe niso v nasprotju z relevantno slovensko zakonodajo«. Obremenjujoče za predstavnike novih lastnikov Heliosa bi lahko bilo tudi dogajanje v mesecih pred prevzemom. Ring je namreč še pred objavo prevzemne ponudbe zamenjal ves nadzorni svet in postavil svojo upravo, prej pa naj bi s prejšnjim vodstvom Heliosa tekoče usklajeval poslovne odločitve, čeprav je družba imela in še vedno ima številne druge male delničarje. Hkrati so v Heliosu še pred prihodom Avstrijcev odpuščali zaradi znižanja obsega poslovanja in slabših rezultatov, vendar naj bi bili na udaru predvsem zaposleni v proizvodnih programih, ki jih nameravajo Avstrijci opustiti, in zaposleni v režijskih službah. Medtem se nadaljuje drama v domžalskem premazniku. Potem ko je nova uprava napovedala sankcije proti predsednici sveta delavcev Jani Poljanšek, ker je v parlamentu brez njihovega dovoljenja spregovorila o vse hujših pritiskih na zaposlene in grožnjah o odpuščanju in zniževanju plač, smo več dni priče medijskemu obračunavanju med predstavniki novih avstrijskih lastnikov, predsednikom uprave Alešem Klavžarjem in sindikalisti. Tako se je na besede šefa Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZS-SS) Dušana Semohča, da bodo ob nadaljnjih napadih in osebnih diskreditacijah morali uporabiti vsa pravna in sindikalna sredstva, že odzval Klavžar. Ostro je zavrnil obtožbe o grožnjah sindikalistki. Toda takoj zatem je pripomnil: »Po zakonu zaposleni ne sme razkriti kakršnih koli poslovnih tajnosti ali drugih informacij, ki imajo ali bi lahko imele vpliv na ceno delnic. Hkrati so dolžni narediti vse, kar je v njihovi moči, da zaščitijo interese družbe in da preprečijo, da se ji dela škoda.« Poljanškova sije srd delodajalca nakopala s tem, ko je opozorila na nespoštovanje zavez o triletnem ohranjanju števila zaposlenih in vztrajanje Avstrijcev pri prenovljeni kolektivni pogodbi, ki prinaša nižje plače. Že pred tem je Poljanškova v mnenju o prevzemni ponudbi poudarila, da bo imela ta velike negativne posledice na politiko zaposlovanja v Heliosu in da bodo Avstrijci kljub danim zavezam odpuščali, raven zaposlenosti pa ohranjali z zaposlovanjem kadrov iz lastnega avstrijskega podjetja Rembrandtin. x

Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V ospredju
Datum: 02. 07. 2014 
Stran: 7