slovi kot ena izmed družb z najvišjimi dividendami in ker bodo zdaj delnice BTC očitno razdeljene med njegove zaposlene, nekateri ugibajo, ali se na ta način ne izčrpava podjetje, delavcem (tudi vodilnim) pa omogoča poplačilo preteklih kreditov za nakupe delnic. Na kaotične razmere, kar se preteklega lastninjenja BTC oziroma menedžerskega prevzema tiče, že vrsto let opozarja prek podjetja FI COM mali delničar BTC Gordan Šibič. Nekaj časa je to počel tudi Ivan Nerad, nekdanji predsednik nadzornega sveta v BTC in nekdaj prvi mož SKB banke, ki pa je potem raje svoje delnice prodal znanemu odvetniku Stojanu Zdolšku, kije z 1,3 odstotka vseh delnic še zdaj četrti največji delničar BTC, za katerega tudi opravlja številne pravno-odvetniške storitve. Šibič nam je v telefonskem pogovoru pojasnil, da je na skupščino iz leta 2001, na kateri je bil izglasovan umik kar 68 od 75 odstotkov lastnih delnic, vložil izpodbojno tožbo, a je z njo uspel šele konec leta 2007 na drugostopenjskem (višjem) sodišču v Ljub-Ijani. Tudi mali delničarji s svojim nadzornikom? Družba BTC po besedah Gordana Šibiča še do zdaj ni vzpostavila stanja (vrnila lastnih delnic) izpred leta 2001. Ker pa so na tisti skupščini iz leta 2001 glasovali tudi o umiku delnic z borze, naj ta sklep zaradi izpodbojne tožbe tudi nikoli ne bi bil pravnomočen, je Šibič za skorajšnjo skupščino želel predlagati na dnevni red uvrstitev točke o ponovni vrnitvi delnic BTC na organizirani trg vrednostnih papirjev, a ker ne premore 5 odstotkov osnovnega kapitala, uprava BTC tega pričakovano ni storila. Je pa uvrstila na dnevni red nasprotni predlog Šibičevega podjetja FI COM glede nadzornikov, da v tričlanski nadzorni svet z 28. februarjem za štiriletno mandatno obdobje vnovič imenujejo Janeza Povšeta, na mesto aktualnega predsednika nadzornega sveta Vincencija Kocjančiča pa 76-letnega Franca Žitnika, nekdanjega direktorja Gradbenega podjetja Bežigrad, ki naj bi zastopal interese malih delničarjev. Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu pa ostaja Robi Košir. Družba BTC, ki ima poslovne enote v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti, je imela v letu 2008 (za lani še ni podatkov) ob 326 zaposlenih 51,44 milijona evrov prihodkov in kar 9,6 milijona evrov čistega dobička, od katerega je kar polovico namenila za dividende. Po neuradnih, a zanesljivih podatkih je sicer družba znana po visokih najemninah najemnikov svojih prostorov, a tudi po dokaj dobrem nagrajevanju zaposlenih, ki pa so tako lastniki podjetja. Na upravo oziroma Jožeta Mermala smo naslovili vprašanja o neuvrstitvi nasprotnega predloga na dnevni red skupščine o vnovični uvrstitvi delnic na Ljubljansko borzo, o tem, da naj ne bi že dve leti upoštevali pravnomočne sodbe ljubljanskega višjega sodišča glede leta 2001 nezakonito umaknjenih 68 odstotkov lastnih delnic, ter o namenu delitve 5000 lastnih delnic kot nagrade zaposlenim za nedoločen čas, pri čemer so predsednik in drugi člani uprave izvzeti. Maja Oven iz BTC-jevega sektorja za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi nam je odgovorila, da se predlog za dopolnitev dnevnega reda februarske skupščine ni sprejel, ker bi v skladu z zakonom predlagatelj (družba FI COM) moral imeti v lasti 5 odstotkov kapitala ali več, je pa lastnik 0,023 odstotka BTC-ja. Imajo pa vsi mali delničarji BTC, če izvzamemo odvetnika Stojana Zdolška, skupno le štiri odstotke delnic BTC-ja in dodatnih točk dnevnega reda tako ali tako ne morejo predlagati. Je potekel rok za vpis ničnosti sklepa iz leta 2001? O neizvršitvi dve leti stare pravnomočne sodbe ljubljanskega višjega sodišča in vrnitvi leta 2001 nezakonito umaknjenih lastnih delnic BTC pa je uprava med drugim odgovorila: "Uprava je sodbo realizirala v delu, ki se nanaša na oblikovanje dodatnih trajnih virov v obliki rezerv v višini celotne vrednosti umaknjenih lastnih delnic. Ne pa v delu, ki se nanaša na povečanje osnovnega kapitala družbe. Sodba namreč nima učinka na pravnomočni sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala oziroma o umiku lastnih delnic iz razloga, ker je bil umik pravnomočno registriran že predhodno, septembra 2004, potekel pa je že triletni rok za uveljavljanje vpisa ničnosti sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala. To je razlog, da uprava ne sme in ne more izvesti sodbe tako, da bi se v register vpisala višina kapitala družbe, kakršen je bil pred umikom delnic. Kakršenkoli poseg uprave v višino kapitala bi bil popolnoma nezakonit. Vsebino sodbe višjega sodišča je registrsko sodišče v Ljubljani 20. marca 2008 vpisalo tudi v sodnem registru pri delniški družbi BTC. Razkritja v zvezi z znižanjem osnovnega kapitala in dejstvi, da je delničar FI COM vložil tožbo zoper BTC zaradi ugotovitve ničnosti sklepa skupščine, je družba objavila v poročilih za leta 2003, 2004, 2005, 2006, 2007 in 2008. Uprava družbe je v letnem poročilu za 2008 pojasnila, da je na osnovi strokovnih mnenj pravnih strokovnjakov in izvedencev za računovodstvo in revizijo z namenom, da bi bilo zadoščeno izreku sodbe in da bi upoštevala navedbe sodišča, ki je ugotovilo, da so bili za umik odkupljenih lastnih delnic deloma uporabljeni nepravi viri, sodba pa ne pove določeno, za katere vire in kakšno višino gre, oblikovala trajne vire v obliki rezerv v višini celotne vrednosti umaknjenih lastnih delnic, in sicer zakonske rezerve za 7,99 milijona evrov in kapitalske rezerve za 24,57 milijona evrov. Vir za oblikovanje navedenih zakonskih in kapitalskih rezerv so bile druge rezerve iz dobička." Preveč delničarjev za preoblikovanje BTC v d.o.o. Kakšen pa je namen razdelitve 5000 lastnih delnic BTC; gre dejansko za nagrado (neke vrste 13. plačo) zaposlenim ali omogočanje, da lastništvo ostane zaprto, v rokah zaposlenih? "Aktivno solastništvo zaposlenih in menedžmenta je pripeljalo do izjemne sinergije, posledično pa do skupnih gospodarskih rezultatov te družbe, ki je na področju gradnje poslovno-nakupovalnih in kulturno-zabaviščnih središč postala vodilna v evropskem prostoru. Ravno tako družba uspešno izvaja kakovostne logistične storitve in ima iz tega naslova polno zasedene kapacitete ter odlične rezultate, ki predstavljajo 30 odstotkov prihodka družbe. To so ključni razlogi, da bo družba v bodoče nadaljevala lastniško konsolidacijo zaposlenih, za katere uprava meni, da so ključni in glavni nosilci uspeha družbe. Čedalje več zaposlenih - solastnikov namreč odhaja v pokoj in v solastniško soupravljanje se morajo vključiti tudi mlajše generacije. Osnova delitve bo zadnja aktualna cenitev poštene tržne vrednosti družbe, primarni ključ pri odločanju pa bo realiziran poslovni načrt, kot osnova nagrajevanja tako preko 13. plače ter v delnicah družbe. Zato se bo razdelitev 5000 lastnih delnic po predvidevanjih realizirala v nekaj letih, seveda vse v korelaciji uspešnega poslovanja oziroma rlplitvp dnhičlri fatn nml^ ,.„ — ,„ — „ t , M^^.^^w iuru picivu opicjtrte sheme o participaciji delavcev na dobičku in dodatne stimulacije v delnicah družbe." Niso se pa v BTC kot dokaj zaprti družbi preoblikovali iz delniške v družbo z omejeno odgovornostjo, ker sme slednja imeti po zakonu do 50 družbenikov, BTC pa ima še vedno 175 delničarjev. Razdelitev 5000 delnic med zaposlene naj bi predvidoma izpeljali v nekaj letih 1,29 % Stojan Zdolšek Interra 0,63% 1 Q-Q3% Lastne delnice Ostalih 170 delničarjev 3,38 % 25,81 % Jrwest_Po|nt j | Ajdacom 59,86 % VEČER Opomba: podatki so na dan 27. januar 2010 vir: KDD Med zaposlene BTC vsaj štiri milijone evrov? Na skorajšnji skupščini naj bi bilo med okrog 330 zaposlenih BTC za nedoločen čas (razen predsedniku in članom uprave) razdeljenih 5000 lastnih delnic podjetja, ki so po dokaj konzervativnih izračunih vredne blizu štiri milijone evrov. Finančni izvedenci pa opozarjajo, da naj bi bile nepremičnine in poslovni prostori (trgovski lokali) kljub gospodarski krizi vredni kar poldrugo milijardo evrov četudi je BTC za konec leta 2008 v svojih bilancah izkazoval le za 71,5 milijona evrov kapitala in 178 milijonov evrov sredstev. Če bi bili izračuni finančnih strokovnjakov točni, pa bi bilo med zaposlene na tokratni skupščini razdeljeno za kar 30 milijonov evrov premoženja. Istočasno bolje obveščeni opozarjajo, da naj bi bili leta 2001 (vodilni) zaposleni v BTC kupili prek menedžerskega prevzema podjetje za vsaj milijardo evrov prepoceni. Obveznice, ki naj bi jih bili takrat izdali za razvoj in jih je v celoti odkupila državna NLB, pa naj bi bile porabljene za sam menedžerski prevzem. Vlada Boruta Pahorja, ki se je ostro lotila menedžerskih prevzemnikov Pivovarne Laško in Istrabenza, pa v BTC-ju, kjer se menedžerska posojila pač vračajo z lahkoto, očitno ne vidi smisla za ukrepanje. Denar in delnice nameravajo med zaposlene po zdaj znanih napovedih med bolj znanimi slovenskimi podjetji deliti še v Iskri Avtoelektriki, Izi mobilu, Delavski hranilnici, Intereuropi, Hitu, a resda v nekaterih od teh podjetij poslujejo z izgubo.

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 02. 02. 2010
Stran: 11