Prav to je tudi razlog, da iz borčevskih vrst sedaj letijo puščice proti premierju Miru Cerarju, medtem ko koalicijske stranke iščejo le še kratkoročne koristi (ugoden položaj na javnomnenjskih lestvicah). Neodločni Cerar »Prvi sklep je ta, da vlada nalaga organom SDH, da nadaljujejo s postopkom in z vsemi potrebnimi aktivnostmi v okviru roka veljavnosti ponudbe,« je po nedeljski seji vlade na tiskovni konferenci pojasnil premier Cerar. Kot je še dejal, je vlada poleg tega odpravila oba pomisleka, ki ju je izpostavil SDH, in sicer glede mehanizma razdelitve tveganj ter glede pojma strateškega lastnika. Vlada tako med drugim soglaša z. mehanizmom razdelitve tveganj, predvidenim v prodajni pogodbi, hkrati pa upravi SDH nalaga, da v primeru sklenitve pogodbe o prodaji delnic in vseh drugih pogodb, potrebnih za izvršitev posla, vključi v to tudi opcijsko pogodbo za nakup stoodstotnega deleža družbe Soline v korist Republike Slovenije. V vladi pričakujejo, da bo SDH po enem letu in pol pravočasno opravil svojo dolžnost, sprejel odgovornost in sledil svoji odločitvi, v kateri je nadzorni svet skupaj z upravo ugotovil, da je prodaja Telekoma primerna in ekonomsko utemeljena. »Zdaj ko ni več teh pomislekov, ki so še obstajali, pričakujem, da se bo postopek nadaljeval in ustrezno zaključil,« je nadaljeval premier Cerar in tako potrdil, da se postopek prodaje Telekoma vendarle nadaljuje. Kot je znano, sta uprava in nadzorni svet SDH v četrtek prodajo Telekoma britanskemu Cinvenu kot edinemu ponudniku ocenila kot primerno in ekonomsko utemeljeno, kljub temu pa nadzorniki v četrtek zvečer niso dali soglasja k prodaji družbe, ampak so odločitev o prodaji prepustili vladi kot skupščini holdinga. Za takšno potezo so se menda odločili zaradi vprašanja, ali gre v primeru Cinvena za strateškega vlagatelja, in vprašanja jamstva države za morebitne obveznosti Telekoma iz naslova sodnih sporov in konkurenčnih postopkov. Prodajna pogodba namreč vsebuje mehanizem razdelitve teh tveganj. Cinven, ki se poteguje za približno tričetrtinski delež v največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, je sporočil, da pričakuje odločitev prodajalcev do 10. junija (torej do srede). Erjavčeve intervencije a eno je interes premierja, drugo pa mnenje koalicijskih strank. Predsednik DeSUS Kari Erjavec je večurno sejo vlade predčasno zapustil, medijem pa zagotovil, da je njegova stranka predlagala, naj končno odločitev sprejme kar SDH. »Predlagamo, da SDH opravi tiste naloge, ki jih ima po zakonski pristojnosti, saj je bil ustanovljen zato, da politika ne odloča o takšnih zadevah, kot je privatizacija,« je novinarjem diplomatsko pojasnil Erjavec in hkrati potrdil, da želi sečoveljske soline (ki jih zastopa že omenjena družba Soline) zavarovati kot narodni park. A glej ga, zlomka - Erjavčev DeSUS je ves čas poudarjal, da bo njegova odločitev o prodaji Telekoma odvisna od presoje, ali je potencialni novi Telekomov večinski lastnik Cinven strateški partner. A Erjavec je tokrat ploščo obrnil in novinarjem dejal, češ da ni stvar vlade, da opredeli, ali je posamezno podjetje strateško ali ne. To bo po njegovih besedah moral oceniti SDH, in sicer zlasti v ekonomskem smislu, ker pravne definicije glede tega namreč ni. No, Erjavcu lahko celo verjamemo glede na to, da je po izobrazbi pravnik. A bolj kot to bodejo v oči akrobacije, s katerimi koalicijske stranke rešujejo svoj »ugled« pred javnostjo oziroma pred tistimi, ki imajo v državi dejansko oblast in predstavljajo t. i. globoko državo. Erjavec je v nedeljo napovedal, da če bo na mizi glasovanje o prodaji Telekoma, bodo ministri iz vrst De-SUS glasovali proti. Vendar pa je izrazil mnenje, da takšnega sklepa verjetno ne bo. In ni se motil. No, tako Cerarju kot Erjavcu gre na roko to, da so seje vlade zdaj bistveno bolj zaprte pred javnostjo, kar je očitno tudi posledica Nesoglasij v koaliciji glede prodaje Telekoma Slovenije je vse več. Bodo znova zmagali stari komunistični botri iz ozadja? afere z magnetogramom seje prejšnje vlade pred skoraj letom dni, ko je tedanja premierka Alenka Bratušek samo sebe predlagala za evropsko komisarko. Pire brez komentarja seveda je zanimivo tudi ravnanje koalicijske SD in njenega predsednika Dejana Zidana, ki ga očitno ne zanima več, kako so se stranke opredeljevale v preteklosti. Še v času vlade Alenke Bratušek so stranke očitno podprle namero, da se Telekom vrne na seznam podjetij, ki gredo v prodajo. A sedaj je spet vse drugače. Kakorkoli že, v SD niso podprli vrnitve odločanja o Telekomu na SDH. Menda zato ne, ker bi na podlagi stališča nadzornega sveta SDH, ki prvotno ni dal soglasja k predlogu uprave za prodajo Telekoma, na seji lahko ugotovili, da je prodajni postopek končan. Torej: po interpretaciji SD so nadzorniki osrednjega državnega holdinga svoje že povedali, zato vlada o tem pravzaprav sploh ne bi smela več odločati. Kot je po seji vlade razlagal Zidan, je uprava SDH predlagala, da bi vlada dala soglasje k prodaji britanskemu skladu Cinven, vendar za to ni bilo možnosti, saj ni bilo primernih gradiv. Seje vlade sta se sicer res udeležila tudi predsednik uprave SDH Matej Pire in član uprave Matej Runjak, vendar sta po seji vlade »snedla jezik« in nista dajala izjav. Njun molk je po svoje zgovoren in je neke vrste dokaz, da je bilo na seji vlade hudo »vroče« ne samo zunaj, pač pa tudi v sejni sobi. A prvi mož SDH Matej Pire je še dva dni pred sejo razlagal, da SDH ne razlikuje med strateškim in portfeljskim investitorjem. Kot pravi, ni nujno, da portfeljski vlagatelj ne bo vlagal v nova znanja, ne bo odpiral novih trgov, ne bo vlagal v razvoj, ne bo povečeval števila zaposlenih. Prav tako ni nobenih zagotovil, da bo to počel strateški vlagatelj. Pire je bil sicer zelo redkobeseden glede Telekoma, je pa na splošno pojasnil, da se SDH pri Milan Kučan je na sobotnem srečanju izgnancev znova stopil na stran »nacionalnega interesa«. Razumljivo, saj prihodnji lastnik ni po njegovem okusu. odločitvah precej zanaša na t. i. track record vlagateljev - kaj se dogaja s prevzetimi podjetji - in na podlagi tega lahko z veliko gotovostjo napovejo, kaj se bo zgodilo s podjetji po prevzemu. Prodaja pod mizo? a nekaj je jasno: Telekom Slovenije je v tem primeru lakmusov papir (nedokončane) slovenske tranzicije. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je denimo prejšnji teden sporočila, da preučuje možnost sodelovanja s Cinvenom pri nakupu Telekoma, pri tem pa je ocenila, da je Telekom »zelo primeren za privatizacijo«. A dejstvo, kdo bo novi večinski lastnik (če sploh bo) v Telekomu, niti ni več pomembno - v vsakem primeru bo namreč postkomunistična nomenklatura skušala preprečiti prodajo večinskega deleža Telekoma. Če namreč z evropskega parketa prihajajo pozitivni signali za prodajo Telekoma, je povsem jasno, da bodo skušale »zdrave sile« to ustaviti. Tako je že prejšnjo sredo stranka Trs (sestavni del Združene levice, ki je po nekaterih javnomnenjskih lestvicah že na vrhu priljubljenosti!) vlado pozvala, naj postopek prodaje Telekoma ustavi. Ob tem so »trsovci« z Matjažem Hanžkom na čelu predstavili dokument, ki naj bi dokazoval, da so prodajalci Telekoma zavrnili ponudbo, ki je za 200 milijonov evrov presegala ponudbo sklada Cinven, imena interesenta pa niso razkrili. Očitno je šlo za še eno propagandno akcijo ZL, češ da vlada nekaj prikriva oz. da gre pri Cinvenu za »podmizni posel«, kjer običajne tržne zakonitosti ne veljajo. Nerodna zadeva predvsem za ZL (oz. Trs kot njen sestavni del), saj je vse od nastanka nasprotovala tržni ekonomiji in delala reklamo za t. i. dogovorno ekonomijo, ki smo jo poznali že v času Jugoslavije. In sedaj isto logiko dogovorne ekonomije očita tistim, ki se zavzemajo za privatizacijo oz. prodajo Telekoma, kar kaže, da hudič v sili ne žre samo muh, ampak grize tudi lasten rep. Ker ZL ni uspelo z blokado prodaje Telekoma, ji tako ostane le še ulica. Tako je frontmen ZL Luka Mesec svoj »dž.ihad« v milejši obliki izrazil v četrtek z zborovanjem pred parlamentom, kjer so predstavniki t. i. vulgosocializma v posebni izjavi izrazili svoje mnenje v prid »nacionalnega interesa«. Med njimi je bil tudi dolgoletni prvi (režimski) sindikalist Dušan Semolič, češ da se dobra podjetja ne prodajajo. »Ni kupnine, ki upravičuje ta proces, kajti v njem so praviloma največji poraženci delavci in delavke,« je med drugim dejal. Na stran nasprotnikov privatizacije se je Zastavonoša pri nasprotovanju prodaje Telekoma je znova ZL oz. njen frontman Luka Mesec, pridružujejo pa se mu režimski sindikalisti. postavil tudi Peter Glavič iz civilne iniciative malih delničarjev, češ da bodo z razprodajo služili tisti, ki so jo zakuhali. Protestnikom se je pričakovano pridružil tudi prvi mož SVIZ in vidni član Trsa Branimir Štrukelj. Vsi pa so za četrtek, 11. junija, napovedali velik shod proti privatizaciji. No, očitno bo ta shod podprl tudi del koalicije, denimo SD, ki se zaveda, da izgublja volilno telo - slednje namreč vse bolj uhaja k radikalni ZL. Strah pred Nemci? Kako resne so razmere ob prodaji Telekoma (očitno gre starim omrežjem v tem primeru za »biti ali ne biti«), dokazujejo tudi informacije o velikih pritiskih tako na vodstvo SDH kot na nekatere poslance DZ, češ da bodo kazensko ovadeni, če bodo sodelovali pri prodaji Telekoma. Spomin na stare čase, morda na Venezuelo ali celo Severno Korejo? Kakorkoli že, informacijo, da je grožnja z ovadbami prišla v prostore DZ, je novinarjem razkril kar poslanec SD Janko Veber, do nedavnega obrambni minister, ki je »odletel« zaradi angažiranja vojaške obveščevalne službe pri analiziranju posledic morebitne prodaje Telekoma. A Veber verjetno računa, da sam ne bo med ovadenimi, saj je kot obrambni minister zaradi nasprotovanja prodaji položil glavo na tnalo in jo izgubil. Očitno se skuša Veber maščevati Cerarju tudi tako, da dejansko ponavlja to, kar je v javnost spravil že Hanžek - češ, v primeru Telekoma sta finančni minister in državni sekretar javno komunicirala o Telekomu in nakazala možnost suma dogovarjanja med edinim ponudnikom za Telekom, tj. družbo Cinven, v navezi z Deutsche Telekomom. Veber ob tem pričakuje, da bo imel Cerar tudi v tem primeru enaka merila kot v primeru njegove razrešitve. Očitno je med tranzicijskimi botri zavladal strah, da bi Cinven po nakupu deleža Telekoma slednjega prodal naprej družbi Deutsche Telekom, medtem ko je sestrska družba iz Avstrije, Telekom Austria, nedavno kupila znanega mariborskega ponudnika internetnih storitev Amis. Glede na to, da je v sklopu Telekoma Slovenije tudi mobilno omrežje nekdanje družbe Mobitel, lahko sklepamo, da stare botre skrbi predvsem izguba možnosti, da bi prek stacionarne in mobilne telefonije nadzirali velik del državljanov. A če se vrnemo k ovadbam: napoveduje jih Ludvik Klavs z Akademije za strateške študije. No, zanimivo je, da se je Klavs v primeru Patria menda postavil na stran (neupravičeno) obsojenih, zanje naj bi celo predlagal pomilostitev (kar je bilo zaradi formalnosti zavrženo). Vendar naši viri opozarjajo, da je bila to dejansko (namerna?) medvedja usluga Janši, Krkoviču in Črnkoviču - pomilostitev namreč pomeni le oprostitev prestajanja kazni in ne razveljavitve sodbe. Kot je znano, je ustavno sodišče sporno obsodbo v zadevi Patria razveljavilo. VrOČ kOStanj In kaj na vse to pravi drugi del opozicije, slovenska pomlad, ki zaradi interesa, da se tranzicija čim prej konča, podpira privatizacijo Telekoma? Kot je zapisal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, tisti, katerim je bilo zaupano upravljanje države, z njeno lastnino »očitno delajo tako kot trgovci na bolšjem trgu, ki blago premetavajo z enega pulta na drugega«. Po njegovem mnenju so bile odločitve sprejele pravočasno, vlada pa bi morala že davno imenovati novo vodstvo SDH. Ker tega ni storila, mora prevzeti politične posledice za vse to, kar se sedaj dogaja. Kot je še zapisal, v SDS nimajo težav z odločitvijo o prodaji Telekoma, vendar pa naj odločitve sprejemajo tisti, ki so za to pristojni in pooblaščeni. Ravnanje premierja Mira Cerarja v tem primeru Tanko ocenjuje kot neodgovorno, saj v vladi po njegovi oceni samo »iščejo, komu bi dali kostanj v roke, da bi odločil in sprejel odgovornost namesto njih«. Prodajo Telekoma naj bi podpirala tudi NSi, zadržke pa ima Zavezništvo Alenke Bratušek. Zanimiv je tudi odziv programskega sveta Koalicije civilne družbe za prenovo (Sinteza-KCD), ki je še ena Britanska finančna družba Cinven na odziv vlade nebo čakala v nedogled. Tako SDS kot NSi podpirata privatizacijo Telekoma Slovenije, ob tem pa se poslanci SDS sprašujejo, koliko časa si bodo v vladi podajali vroč kostanj. • v vrsti civilnih organizacij za obrambo »nacionalnega interesa«. Programski svet je namreč na državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonjo naslovil predlog, da se prodaja prekliče, med drugim zato, ker je en sam ponudnik, ki ni strateški partner in ponuja prenizko ceno. Pod dopis so podpisani Emil Milan Pintar, Andrej Cetinski, Jože Mencinger, Bogdan Biščak in Miroslav Marc. A pravzaprav je v tej zgodbi razmerje moči v parlamentu manj pomembno, kajti nosilci moči so v naši državi tisti, o katerih se ne odloča na volitvah, pač pa prav ti nosilci moči krojijo volilne izide prek medijev. Sveta krava tranzicije seveda pa je jasno, da je v ozadju »svete vojne« za Telekom Slovenije predvsem ohranitveni refleks stare nomenklature, kar dokazuje tudi sobotni Kučanov izpad na srečanju izgnancev v ljubljanskem Tivoliju. Potem ko je ljubljanski župan Zoran Jankovič izrazil vročo željo, da bi razvpita komunistična koračnica »Hej, brigade« postala ljubljanska himna, se je tudi Kučan oprl na njen verz »Na Slovenskem smo mi gospodar«. Ob tem se je vprašal, ali smo na Slovenskem še gospodar, potem ko država proda vse narodovo premoženje. »A je bilo vredno prehoditi vso dolgo pot iz tujine do doma zato, da se na koncu zdaj po tolikih letih postavlja to vprašanje,« je zadnji šef partije položil na srce izgnancem, čeprav so bili med njimi tudi takšni, ki so novo veliko krivico doživeli po vrnitvi v domovino, saj so bili za komunistično oblast nezaželen dejavnik. Vendar velja spomniti, da se je Kučan s svojimi oprodami v zvezi s prodajo podjetij in bank vedno oglašal le tedaj, ko je bil v igri »napačen« lastnik. Ob prodaji Banke Koper je bil denimo tiho, prav tako tudi takrat, ko je v pivovarski vojni tedaj še Šrotova Pivovarna Laško izmaknila Pivovarno Union izpred nosu koncema Interbrew. Ob tem velja spomniti tudi na zgodbo iz leta 2000, ko je Bajukova vlada, ki so ji očitali vse mogoče kadrovske zamenjave, vendarle zamudila pri zamenjavi tedanjega prvega moža Kapitalske družbe (KAD) Jožeta Leniča, slednji pa je še »pravočasno« poskrbel, da so delnice Dela iz državne lasti prišle v roke Gorenju, ki ga je tedaj vodil Kučanov prijatelj Jože Stanič. S tem se je osrednja slovenska časopisna družba s pomočjo starih kadrov v paradržavnih skladih in nekaterih »nacionalnih šampionih« zavarovala pred morebitnim »sovražnim prevzemom« s strani lastnikov, ki bi lahko uvedli radikalne spremembe. Zato ne preseneča, da se ob zadnji spremembi lastniške strukture časopisnega podjetja Delo (kot je znano, bo po novem boter »Črne vdove« Stojan Petrič) praktično nihče od varuhov »nacionalnega interesa« ni oglasil. Časopis Delo bo namreč tudi po novem v »pravih rokah« in bo tudi v prihodnje glasilo tistih, ki imajo Slovenijo za talca in za molzno kravo svojih osebnih kapitalskih ambicij. Tudi zato ostaja Kučan še naprej nedotakljiva »sveta krava«, ki ji je vse odpuščeno (tudi seksistično znašanje nad sedaj že nekdanjo novinarko POP TV), medtem ko je Pahorjevo nerodno dvorjenje maturantkam postalo predmet novega (umetno ustvarjenega) škandala in celo zahteve po odstopu. To je samo še dokaz več, da Sloveniji iz ozadja vladajo rdeči džihadisti.

Medij: Demokracija
Avtorji: Blažič Gašper
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Politika
Datum: 11. 06. 2015 
Stran: 10