To pomeni, da bo država v njih obdržala vsaj četrtinski ali polovični delež. A kot je včeraj pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja, je slika po vrednosti kapitala drugačna. Predlagana klasifikacija namreč med strateške naložbe uvršča kar 65 odstotkov kapitala, med pomembne 18 odstotkov in med portfeljske, ki bodo v celoti na prodaj, le 15 odstotkov. Pravila iz te klasifikacije se bodo nanašala tudi na naložbe Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Kapitalske družbe (Kad). To pomeni, da ti družbi velik del svojega premoženja ne bosta mogli spremeniti v likvidna sredstva za poplačilo svojih obveznosti. A predlog strategije tega vprašanja posebej ne obravnava. Za 700 milijonov obveznosti Predsednik uprave SDH Matej Pire je v pogovoru za jutrišnjo prilogo Dela Svet kapitala povedal, da mora SDH letos in prihodnje leto poplačati za približno 250 milijonov evrov denacionalizacijskim in drugim upravičencem, pričakujejo pa še nove zahtevke. Poleg tega ima SDH še za 455 milijonov evrov posojil, ki jih je v preteklosti najel za pokrivanje teh obveznosti, ker ni smel prodajati svojih deležev. Pire je povedal, da bo tudi po novi klasifikaciji mogoče unovčiti le majhen delež premoženja SDH, ki je vredno dobro milijardo evrov. »Največje premoženje SDH so namreč deleži v Krki, Petrolu, Savi Re in Zavarovalnici Triglav. Torej bo treba vse obveznosti refinancirati oziroma proučiti možnost zamenjave deležev za portfeljske naložbe v lasti države,« je pojasnil Pire. To vprašanje so izpostavili tudi nekateri opozicijski poslanci omenjene parlamentarne komisije, a Dragonja jim je odgovoril, da SDH res nima denarja za vse svoje obveznosti, da pa ima dovolj premoženja. »To je res, vendar ga vi ne boste dovolili prodati,« je odvrnil Marko Pogačnik (SDS). To pa je, kot kaže, zaskrbelo celo člane koalicije. Tilen Božič (SMC) se je strinjal, da bi bilo treba to proučiti, saj lahko postane problem. Težavo bi zaradi aktualne klasifikacije utegnil dolgoročno imeti tudi Kad, ki mora pokojninski blagajni na leto zagotavljati 50 milijonov evrov. Po sedanjem predlogu je namreč več kot 80 odstotkov Kadovih slovenskih naložb opredeljenih za strateške ali pomembne, kar pomeni, da jih Kad ne bo smel prodajati. »S tem bomo imeli problem, če bomo imeli toliko zaklenjenih naložb,« pravi predsednik uprave Bachtiar Djalil in dodaja, da bodo morali po potrebi dobiti drugo nadomestno premoženje. Deleži brez prihodkov Med pomembnimi naložbami, kjer ima svoj delež Kad, so tudi takšne, od katerih Kad nima nobenih prihodkov, niti dividend. To so denimo Sava in Perutnina Ptuj. V zadnji ima Kad manj kot desetodstotni delež in že zato nobenega vpliva na upravljanje. Poleg tega je moral Kad zaradi klasifikacije ustaviti vse prodajne postopke za to družbo. Skupaj z Merkurjem v stečaju, Probanko in Zlato Moneto, ki imajo skupaj 39-odstotni delež, ter malimi delničarji so se namreč dogovarjali za ustanovitev prodajnega konzorcija, saj banke zahtevajo dokapitalizacijo družbe. Manj prodaj neposrednih državnih naložb pa pomeni tudi manj sredstev za demografski sklad, v katerega naj bi se preoblikoval Kad in zagotavljal dodatni denar za pokojnine. Po zakonu naj bi dobil desetino privatizacijskih kupnin. Poleg Zpizovega deleža v Zavarovalnici Triglav je to za zdaj tudi edino premoženje, na katerega demografski sklad lahko računa. Opozicija je tako med kritikami predloga strategije poudarila tudi nevzdržnost pokojninskega sistema. Matejo Kožuh Novak iz Zveze društev upokojencev Slovenije smo zato vprašali, ali se z nasprotovanjem privatizaciji torej ne zavzema tudi za nižje prihodke demografskega sklada. Odvrnila je, da ona prihodke za ta sklad vidi v davkih, in ne v kupninah, ki da so le enkraten priliv. Boj za Hit Boj za razvrščanje državnih družb pa še ni končan. Matjaža Nemca (SD) je zanimalo, zakaj se je družba Hit znašla med portfeljskimi naložbami? Dragonja je odvrnil, da država pripravlja nov igralniški zakon, ki bo uredil regulacijo in razvoj igralništva. Poudaril je, da se bo ta dejavnost regulirala s koncesijami, ne pa prek lastništva. »To pa ne pomeni nenadzorovanega izstopa,« je dodal. NASPROTNIKI PRODAJ NA ULICO Koalicija proti privatizaciji, v katero so se združile politične stranke, civilnodružbene organizacije in sindikalne konfederacije, bo 11. junija v Ljubljani organizirala protestni shod. Koalicija se ne strinja s predlagano strategijo upravljanja državnih naložb, zato so prepričani, da je treba privatizacijo ustaviti. Vodja Luka Mesec iz ZL je med vzroki za protest navedel, da je priprava strategije, ki jo obravnava državni zbor, popolnoma nedemokratična. »Ne gre za strategijo upravljanja naložb, ampak strategijo privatizacije naložb,« pravi, zato bodo vlado na ulicah opozorili, da argumenti stroke, organizacij in sindikatov niso upoštevani. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pravi, da vlada in parlament ob privatizaciji ne odločata v interesu državljanov, ampak »izpolnjujeta želje gospodarjev, ki to narekujejo«. Sindikate skrbi predvsem to, kaj bo z delovnimi mesti po prodaji.

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja,MA. B.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 28. 05. 2015
Stran: 3