Nejc Gole Pred jutrišnjo izredno sejo državnega zbora o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke, ki je bila sklicana na zahtevo SDS, so se o tej problematiki seznanili člani odbora za finance in monetarno politiko. Andrej Šircelj (SDS) je opozoril, da bodo strošek zaprtja bank nosili davkoplačevalci, saj je država zagotovila milijardo evrov poroštev: »Javnost upravičeno pričakuje, da se bo tak način reševanja uveljavil tudi za druge banke, kar bi pomenilo, da bi se Slovenija morala zadolžiti za 14 milijard evrov.« Temu je nasprotoval državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko, saj se bodo NLB, NKBM in Abanka reševale s prenosi slabih terjatev na slabo banko, Probanka in Factor banka pa za tak način reševanja nista primerni. Ti banki namreč nimata dolgoročno vzdržnega ekonomskega modela, zato je za stabilnost slovenskega bančnega sistema bolje, da ti banki na urejen način zapustita slovenski trg. Tudi Stanislava Zadravec Caprirolo je poudarila, da je bil izbrani ukrep najprimernejši. Stečaj obeh bank bi po njenih besedah pomenil zelo otežena prestrukturiranja podjetij, v katera sta udeleženi banki, za državo bi bil stečaj dražji kot nadzorovana likvidacija, poleg tega pa bi, kot rečeno, povzročil tudi velik dvig depozitov iz drugih bank. »Plašljivost depozitarjev je večja kot navadno in se hitro razširi iz ene banke v drugo,« je dejala viceguvernerka in pojasnila, da so se ob izbruhu ciprske bančne krize depoziti v slovenskih bankah zmanjšali, ob tem da je situacija na Cipru popolnoma drugačna kot v Sloveniji. Strošek nadzorovane likvidacije obeh bank bodo poleg države nosili tudi delničarji in imetniki podrejenih obveznic. Ti imajo za 26 milijonov evrov podrejenih obveznic Factor banke in 40 milijonov evrov podrejenih obveznic Probanke. Lastniki obveznic za pravično razvrednotenje Evropska komisija namreč zahteva, da morajo stroške sanacije bank, ki jim pomaga država, nositi tudi lastniki kapitala, za lastnike kapitala pa se poleg delničarjev upoštevajo tudi lastniki podrejenih obveznic, je na torkovi seji komisije za nadzor javnih financ pojasnil guverner Banke Slovenije Boštjan Jaztec. Dejal je še: »V evropski komisiji!^ vsak dan poskušamo pogajati in izpogajati način, ki bi lahko izločil del ali pa vsaj del teh lastnikov podrejenih obveznic. Za zdaj žal neuspešno.« V NLB, NKBM in Abanki imajo imetniki podrejenih in hibridnih instrumentov vloženih 270 milijonov evrov, od tega največ v Abanki, in sicer 120 milijonov evrov, je pojasnila članica uprave Perspektive Bernarda Babic. Ob nadzorovani likvidaciji banke je jasno, da imetniki podrejenih obveznic takoj za lastniki nosijo breme likvidacije, ne "moremo pa privoliti v to, da so obveznice ničvredne tudi v drugih bankah, je povedal predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič. Poudaril je, da evropske smernice določajo, da se morajo obvezničarji sporazumeti za pravično razvrednotenje: »Zavedamo se, da stoodstotno plačilo ni mogoče, obvezničarji so pripravljeni nositi del bremena, ne morejo pa privoliti v popolno, razvrednotenje.« NLB je lani imetnikom teh obveznic ponudila odkup z diskontom, a ponudbe niso vsi sprejeli, je povedal predsednik uprave NLB Janko Medja. Pojasnil je, da bi konverzija obveznic v kapital ali delni odpis obveznic ustvaril banki dodatni kapital in bi zato banka potrebovala manjšo dokapitalizacijo: _ drugimi besedami: treba se je zavedati, da Evropska unija zahteva to deljenje bremen zato, ker meni, da je bolj pravično, da izgubo utrpijo vlagatelji v te instrumente kot davkoplačevalci na splošno.«

Medij: Delo
Avtorji: Gole Nejc
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 19. 09. 2013 
Stran: 3