zadnjih petih letih, se je v zadnjih dneh pred današnjo skupščino zaostrila do skrajnosti. V ospredju ni več le vprašanje, kaj bo prineslo današnje srečanje delničarjev, kjer bodo obravnavali izsledke izredne revizije revizijske hiše PricevvaterhouseCoopers (PWC), ki je pregledala poslovanje Luke Koper za obdobje uprave Roberta Časarja, ampak se odvija tudi spopad za prevlado v firmi, ki obrača milijone. Kopja dveh struj se lomijo na dveh frontah: okoli odgovornosti za pretekle poslovne fiaske in oškodovanja (revizorji so ugotovili, da je bila Luka Koper zaradi spornega poslovanja Časarjeve ekipe oškodovana za 39 milijonov evrov) in okoli predsednika uprave koprskega pristanišča Gregorja Veselka. Boji okoli revizije segajo v lanski marec, ko je skupščina delničarjev v posebnem sklepu, kjer so zahtevali izvedbo izrednega pregleda, opredelila 14 točk poslovanja iz časa Časarjeve uprave, ki jih je treba postaviti pod drobnogled. Poleg nakupa desetodstotnega deleža v slovaškem podjetju TTI in sumljivih investicij v Romuniji, kjer naj bi nastala največja oškodovanja Luke Koper, je bil vseskozi v ospredju zanimanja tudi projekt evropskega distribucijskega centra v Sežani in z njim povezani nakupi nepremičnin BTC Terminali Sežana in orleške gmajne, ki so se znašli v središču policijske preiskave in afere "prijatelj prijatelju". Posli, povezani s tem, so bili jasno zapisani tudi v pogodbi o reviziji, ki sta jo junija podpisala PWC in v imenu Luke Koper Veselko. Toda kot je razvidno iz grafičnega prikaza, je orleška gmajna iz končnih izsledkov revizije izpadla. Zakaj? Revizorji na svojo roko proti želji naročnika Že po prvi fazi revizije so sicer v PWC glede Orleka opozorili, da posla zaradi omejenih pooblastil ne morejo v celoti preiskati, a je Veselko v posebnem aneksu, ki ga hranimo v uredništvu, orleško gmajno ponovno vnesel v revizijo. A kljub izrecni želji naročnika, torej Luke, projekta ni v končnem poročilu revizije, iz PWC pa so včeraj pojasnili: "Pri pregledu nekaterih zadev, zlasti prodaje kapitalskih naložb v tem času, izgradnje poslovne stavbe, nakupov nepremičnin Orleške gmajne v Sežani, poslov z družbo BRIL, upravičenosti plačila kavcije in vračila sredstev za sprostitev ladij v lasti družb Pašnjak in H/J Shipping Malta, podaljšanje pomola 1 in izgradnjo Ankaranske obvoznice (...), smo ocenili, da nam niso na voljo tehnike in pooblastila, s pomočjo katerih bi lahko uspešno nadaljevali preiskavo." Po oceni revizorjev menda njihova preiskava tudi ne bi bistveno doprinesla k preiskavi, ki so jo že izvajali kriminalisti. Zato so po lastni presoji delovali proti jasnim navodilom naročnika, zaradi česar so v Kadu, ki ga vodi Borut Jamnik, že zagnali vik in krik in javno sporočili, da bodo na skupščini z nasprotnim predlogom zahtevali, da PWC pregleda in se opredeli prav do vseh poslov, ki so bili navedeni v skupščinskem sklepu marca lani. Prav tako bo Kad zahteval vložitev tožb za vse primere, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti oziroma oškodovanje družbe. Ravno Jamnik naj bi bil po nekaterih interpretacijah in informacijah jedro prvega lobija, ki menda išče pot do prevlade nad pristaniščem. A je Jamnik že zatrdil, da z Luko Koper osebno nima nič in da so vpletanja njega v zgodbe konstrukt. Ključno vlogo v njem pa naj bi po mnenju poznavalcev igral Bruno Korelič, nekdanji predsednik uprave koprskega pristanišča in član SD, ki pa ni v najboljših odnosih z Vlačičem in Jakominom. V njegov interesni krog naj bi spadala tudi Tomaž Martin Jamnik, član uprave Luke Koper, in njegova sestra Breda Pečan, poslanka SD. Prvi mož Kada Borut Jamnik pa je njun nečak. Eni napadajo, drugi branijo okope pri Orleku Drugi center moči naj bi bil osredotočen okoli desne roke ministra Patricka Vlačiča, državnega sekretarja Igorja Jakomina, ki danes za Večer razkriva svojo plat zgodbe iz časov, ko je deloval kot svetovalec Luke Koper. Po mnenju Veselkove uprave so svetovalni posli Igorja Jakomina tudi ustrezno zajeti v reviziji in njegove vloge pri projektih zalednih terminalov v Sežani in Beltincih ne problematizirajo. Tako se zdi, da Veselko zdaj na neki način ščiti državnega sekretarja in verodostojnost revizije, ki ni naplavila Jakominovega imena v negativnem kontekstu. Veselko je bil očitno tudi dovolj previden, da se je po prvi fazi revizije, ko so v PWC že predlagali, da se orleška gmajna ne pojavlja več v drugi fazi preiskave, zavaroval z omenjenim aneksom. Če se ne bi, bi njegovi nasprotniki lahko trdili, daje posredno dosegel umik "famozne" in sporne orleške gmajne iz revizije, kjer so nekateri pričakovali, da se bo v past ujel Jakomin, ki je Časarjevi upravi svetoval pri vseh večjih projektih. ]e PWC povezan s posameznimi nadzorniki? Da ima državni sekretar interese vplivanja na revizijo, so nekateri opozarjali, ko se je kot predlog za revizorja sprva pojavilo podjetje BDO EOS, kjer je bil zaposlen Jakominov prijatelj in poslovni partner Mitja Pavliha. Skupščina Luke Koper je marca na nasprotni predlog Kada in Soda nato s 95 odstotki prisotnih delničarjev odločila, da bo revizor podjetje PWC. A kot rečeno, je tudi to podjetje zdaj na udaru, zato se že pojavljajo teorije o tem, kako so sploh prišli do posla. Firma je pogodbo o reviziji z Luko podpisala 24. junija in izsledke prve faze je novi nadzorni svet, konstituiran 14. julija 2009, dobil na mizo 23. julija. Med novimi nadzorniki pa je že sedel tudi direktor Avtotehne Jordan Kocjančič, ki so ga predlagali Kad Boruta Jamnika (s Kocjančičem se poznata prek Romane Pajenk, šefinje Probanke, kjer je bil Jamnik zaposlen, Pajenkova pa je sedela v nadzornem svetu Avtotehne), Sod Tomaža Kuntariča, Banka Koper in drugi delničarji. Po naših informacijah je v PWC zaposlen sin Jordana Kocjančiča. Tega, ali je njegov sin res zaposlen v podjetju, ki je pregledovalo poslovanje Luke, njen nadzornik Kocjančič ni ne potrdil ne zanikal. A je obenem za Večer dejal: "Odločitev o izbiri PWC in predmet pregleda sta bila opravljena, preden je novi nadzorni svet nastopil svoje delo. Pred mojim izborom za člana NS nisem imel nobenih povezav z Luko, prav tako nismo v novem nadzornem svetu nikoli razpravljali o izboru revizorja, temveč samo o predloženih poročilih." Kdo ima v rokah Veselka? A zaradi teh dejstev so nekateri v obtoku informacijske vojne za Luko izpostavili tudi možnost, da bi se lahko tako poskušalo vplivati na revizijo. Šef Kada Jamnik to ostro zanika, dejstvo pa je, da zdaj zahteva, da se v posle z orleško gmajno "koplje" naprej, na drugi strani pa Veselko te potrebe ne vidi več. Mimogrede, njegovo Luko je revizija stala več kot 300 tisoč evrov. Če bo ostalo pri takšnih izsledkih in zaključkih revizije, bosta očitno pozicije obranila Veselko in Jakomin kot osrednji figuri združbe, ki trenutno obvladuje koprsko Luko. Toda spopad med Jamnikovo in Jakominovo strujo ne teče zgolj okoli revizijskega poročila, ampak tudi okoli Veselka, ki je na začudenje mnogih postal šef Luke Koper, preden je bil postavljen novi nadzorni svet, in pred sklicem skupščine, čeprav je tako pričakovala tudi država kot največji lastnik. In nedvomno ni bil izbira Vlačičeve ekipe, pač pa naj bi ga vladajoči politiki sprva "podtaknil" Korelič. Kot predsednik NS Intereurope naj bi imel Korelič v rokah namreč nekatere domnevno sporne dokumente glede Veselkove vloge pri naložbi v Rusiji (prvi mož Luke je bil predtem zaposlen v Intereuropi), kar naj bi mu zagotavljalo njegovo poslušnost. Poleg tega naj bi bil Veselko po volji ostalim članom domnevnega Koreličevega kroga. So se srečali v Marini? A novi šef Luke naj bi se bil kasneje od prvotnih botrov premaknil proti Vlačičevi ekipi, torej Jakominu, predsedniku nadzornega sveta Janezu Požarju, kot svetovalec v ozadju pa nastopa tudi Sebastjan Jeretič. Vložki v navzkrižnem ognju so visoki: ena struja naj bi imela na Luko Koper vpliv prek dveh članov uprave, Tomaža Martina Jamnika in Marka Remsa (člana uprave za finance). Slednji naj bi bil po pisanju Financ sošolec in celo poročna priča Boruta Jamnika. Vlačič-Jakominova naveza pa ima poleg predsednika uprave v rokavu predvsem aduta, da je ministrstvo za promet oziroma država večinski lastnik Luke Koper. Oba tabora naj bi se bila odkrito udarila že dva tedna po Jakominovem imenovanju na položaj državnega sekretarja. "Bil sem obveščen o sestanku v izolskem hotelu Marina, na katerem naj bi gospod Korelič v dražbi še dveh vidnih primorskih SD-jevcev od ministra Vlačiča zahteval, naj me razreši, kar je menda minister odločno zavrnil," pripoveduje Jakomin. Vendar Korelič očitke o kovanju zarote zoper državnega sekretarja in o poskusih vplivov na Luko kategorično zavrača: "Ko sem prestopil njena vrata, se nisem več ozrl nazaj. Proti gospodoma Jakominu in Veselku nimam ničesar; nasprotno, z obema sem v dobrih odnosih. Ne želim se spuščati na nivo gospoda Jeretiča in njegovih zgodb..." Bruno Korelič naj bi imel v rokah nekatere domnevno sporne dokumente glede Veselkove vloge pri naložbi v Rusiji

Medij: Večer
Avtorji: Stepišnik Matija,Jager Vasja
Teme: skupščina Luka Koper
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 26. 03. 2010
Stran: 4