PREMOGOVNIK VELENJE Kako globoka bo luknja? Kolikšna je lanska izguba Premogovnika Velenje, uradno še ni znano, neuradno pa je slišati, da je presegla deset milijonov evrov. Izredna revizija poslov prejšnje uprave Milana Medveda namreč še traja. Težave se nadaljujejo tudi letos. Zakaj je to pomembno? Od Premogovnika Velenje oziroma od cene premoga je močno odvisna tudi usoda TEŠ 6. Novi šef Premogovnika Velenje Ivan Pohorec (zamenjal je dolgoletnega direktorja Medveda) za pojasnila včeraj ni bil dosegljiv, prek SMS-sporočilanamje sporočil le, naj se obrnemo na njegovo piarovsko službo. Od tod na vprašanja, kako je lani posloval Premogovnik Velenje, kako je posloval v prvem letošnjem četrtletju ter kdaj bo pripravljen načrt prestrukturiranja, niso odgovorili. Neuradno pa je slišati, da v Premogovniku precej škriplje. Razlog: stroškovna cena premoga je precej višja od tiste, po kateri premog prodajajo svojemu edinemu kupcu, Termoelektrarni Šoštanj. Denarja naj bi zmanjkovalo celo za tekoče poslovanje, težava je tudi zadolženost. Lanska izguba naj bi presegla deset milijonov evrov, a v to menda še niso zajete slabitve naložb v hčerinske družbe. Za te je značilno, da so si v minu-80 milijonov evrov je konec predlanskega leta bankam dolgoval Premogovnik Velenje. lih letih medsebojno posojale precej denarja. Kamenček v mozaiku TE Š 6 Poslovanje Premogovnika Velenje in njegova zmožnost za vračanje posojil (konec leta 2012 je bankam dolgoval okoli 80 milijonov evrov) sta sicer pomembna tudi za trenutno najbolj razvpito naložbo v državi - 1,46 milijarde evrov vreden TEŠ 6. Na poslovanje in proizvodno ceno elektrike iz TEŠ bo namreč pomembno vplivala prav cena premoga. Eden izmed glavnih pogojev za pridobitev državnega poroštva za TEŠ 6 je bil, da cena premoga ne sme presegati 2,25 evra nagigadžul. Poznavalci so že v času podpisovanja pogodbe dvigali obrvi, češ da ta cena ne bo dosegljiva, a Medvedje vseskozi trdil, daje ne bodo spreminjali. V tednih pred odstopom je priznal, da bo ta cena »težko dosegljiva«. Hoteli, smučišča, restavracije... Premogovnik Velenje ima v svojem portfelju sicer precej naložb, ki bodo v prihodnjih mesecih predvidoma naprodaj. Med njimije hotel Barbara v Fiesi, restavracija Vila Široko v Šoštanju in kompleks avtokamp Jezero (tega je po poročanju tednika Reporter najel sin velenjskega župana Bojana Kontiča), hotel Oleander v Strunjanu, restavracijo Jezero, prav tako je prek invalidskega podjetja HTZ Velenje ter družbe PV Invest večinski lastnik smučarskega centra na Golteh. Med rešitvijo in skrivalnicami Kot ena od najbolj verjetnih rešitev za Premogovnik Velenje se je v zadnjem času omenjala možnost združitve s TEŠ. S tem naj bi ceno premoga spravili pod svoj »nadzor«. A HSE nima v lasti celotnega Premogovnika, skoraj četrtina delnic je v lasti malih delničarjev, ki bi ob takšnem ukrepu najverjetneje znova zahtevali, da jih HSE izplača. Dodajmo, da so kriminalisti lani preiskovali lobiranja manjšincev, da jih izplačajo. Preiskava je razkrila, da naj bi bil med skritimi lastniki delnic premogovnika tudi nekdanji prvi pivovar Boško Šrot, v njegovem imenu pa naj bi za izplačilo pri vodstvu in nadzornikih HSE lobirala nekdanja državna sekretarka Andrijana Starina Kosem. TET Ga bomo financirali prek položnic? Trboveljski termoelektrarni (TET) je potekel rok trajanja. Imamo tri možnosti: zapreti elektrarno, ki je predraga in je ne potrebujemo, prodati za en evro ali da jo z mislimi na »boljše čase« financiramo porabniki elektrike. V TET so trenutno na kolektivnem dopustu. Vslužbo pridejo spet 5. maja, a 193 zaposlenih še ne ve, ali se ne bodo nato takoj vrnili na čakanje. KAKŠNESOMOŽNOSTI? 1. Rus Burlakov po novem za TET ponuja en evro Oleg Burlakov, Id je v Republiki srbski lastnik rudnika, je revidiral svojo ponudbo za odkup TET. Ponuja en evro. In menda obnovo turbin. Odločitve ni, saj niti ni znano, koliko je ponudba sploh resna. 2. Zakaj sploh potrebujemo TETvrezervi? TET je 125-megavatni blok. Med državnimi energetiki vetisoč evrov na mesec stane vzdrževanje TET v mirovanju. 20 milijonov evrov bo treba še dati za likvidacijo TET. lja prepričanje, da tega ne potrebujemo. Energija, ki jo proizvede, je za vsaj polovico dražja od tržnih cen. Zakaj bi, torej, financirali mirovanje termoelektrarne? Mirovanje TET (terminhladna rezerva, ki se uporablja zadnje čase, nima zakonske podlage) bi mesečno stalo okoli 900 tisoč evrov - toliko je fiksnih stroškov za plače in stroške vzdrževanja. Načeloma naj bi stroške mirovanja morala plačati lastnika - 81,33 odstotka ima državni HSE, preostanek Factor banka v likvidaciji. A tudi HSE ne sme, saj bi se to štelo za nedovoljeno državno pomoč. 3. »Najlaže« je pa zaračunati uporabnikom Ena od idej je, da bi se za plačevanje energetskih objektov v mirovanju uvedla nova dajatev, ki bi jo vsak mesec plačevali porabniki elektri-' ke. Kot zdaj, denimo, omrežnina. In da, prav ste prebrali, to bi bila dodatna daja-- tev. Ker da to uvajajo tudi v - Nemčiji. Viri iz energetike pravijo, , daje uvedba nove dajatve ma-- lo verjetna, in napovedujejo, da te nove dajatve ne bo. Ter - da bo TET v »dveh mesecih« i v likvidaciji. 4. Za likvidacijo še 20 milijonov evrov - A tudi ta ne bo poceni. »Po ocenah se za razgradnjo TET - potrebuje okoli 20 milijonov i evrov,« pravi šef TET Franc i Blaznek. HSE TEŠ 6, grozeča težava skupine Dobre 1,4 milijarde evrov »težka« naložba všestiblok TEŠ postaja vse večja nočna mora HSE. Medtem ko so naložbo leta razjedali sumi korupcije in stalne podražitve, so jo v zadnjem letu dni dokončno zamajale nizke cene elektrike naborzah. Prihodnje leto poteče moratorij na odplačilo posojil EBRD, nato paše posojila EIB, kar utegne tako TEŠ kot njenega lastnika HSE spraviti v hude težave. Neuradno je slišati, da se TEŠ že ubada z likvidnostnimi težavami, kar direktor elektrarne Peter Dermol zanika. Glavna težava TEŠ 6 so nizke cene elektrike na trgu. Proizvodna cena megavatne ure elektrike iz novega bloka bo namreč zelo verjetno višja od cene, ki velja na trgu. To pomeni, da bo TEŠ vsaj prva leta po začetku delovanja šestega bloka ustvarjal izgubo. In to ob tem, da bo moral odplačati za 750 milijonov evrov posojil Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter Evropske investicijske banke (EIB). Za odplačilo 440-milijonskega posojila EIB sicer jamči država. 750 milijonov evrov posojil je TEŠ najel pri EBRD in EIB. 3300 zaposlenih ima HSE. Kot je razvidno iz osnutka zadnjega investicijskega programa, mora TEŠ leta 2015 bankam plačati 30 milijonov evrov glavnice in obresti, nato pa te obveznosti naraščajo: v letu 2016 jih je za 80 milijonov evrov, v letu 2017 pa za 110 milijonov. Obroki posojil in obresti pod sto milijonov evrov znova padejo leta 2021. Posojila naj bi TEŠ v celoti odplačal leta 2038. Kako hudo je v TEŠ? V zadnjih tednih so se znova okrepile govorice, da ima TEŠ težave z likvidnostjo in da zamuja s plačili del pri TEŠ 6. Takšne težave je imel sicer že v prejšnjih mesecih, ko je z ustavitvijo del grozil tudi francoski dobavitelj opreme za TEŠ 6 Alstom. Direktor elektrarne Peter Dermol težave z likvidnostjo zanika. »Do koncaleta smo pod streho, nekaj malega smo morali narediti pri spremembi dinamike plačil, nekaj smo prestavili v prihodnje leto. Za zdaj nimamo težav, do konca leta smo likvidni, o prihodnjem letu pa se bomo morali še dogovoriti z lastnikom, torej HSE. Prihodnje leto namreč začnemo odplačevati posojila za TE Š 6 . Je pa za vse nas to težko obdobje.« Kaj lahko naredi HSE? Čeprav je generalni direktor HSE Blaž Košorok že lani jeseni napovedal začetek postopka racionalizacije holdinga gre predvsem za združevanje podpornih služb -, se doslej, tudi zaradi upora sindikatov, na tem področju ni zgodilo tako rekoč nič. Kot ena od možnih rešitev se je omenjala združitev energetskih stebrov HSE in GEN energije. Proučitev te možnosti je zapisana tudi v zadnji različici koalicijske pogodbe. A zaradi množice različnih interesov poznavalci tej rešitvi ne pripisujejo veliko možnosti. Bolj verjetna naj bi bila prodaja deležev, ki jih ima HSE v Hidroelektrarnah na spodnji Savi ter v Srednjesavskih elektrarnah. Kupec naj bi bila GEN energija, kije v precej boljši finančni kondiciji. PETROL Prihodki zaradi države letos manjši za 18 milijonov evrov Ministrstvo za finance je pred nedavnim črtalo upravičenost trgovcev z gorivi do povračila dela trošarin za mešanje energentov z biogorivi. Za Petrol to pomeni 18 milijonov več stroška oziroma za toliko manjše prihodke na letni ravni. Država pa se je odrekla tudi odločanju o soglasju za prodajo več kot četrtine družbe. Na Petrolu potrjujejo, prihodki bodo letos manjši, težko pa jih bodo nadomestili z drugi mi viri. Dodajajo, da bodo zdaj z vsakim litrom goriva, ki mu je primešano biogorivo, delali izgubo. Kje je sprememba? Zakon o trošarinah je zdaj do ločal, da so biogoriva kot pogonska goriva izključena iz plačila trošarinskih dajatev, če se uporabljena v čisti obliki, če se mešana s fosilnimi gorivi, pa je možno oprostitev plačila uveljavljati do največ pet odstotkov oziroma več, če gre za standardizirana goriva z vsebnostjo biogoriv. Opredeljeno je tudi, daje oprostitev za biogoriva obvezna. Predlog o spremembah za kona o trošarinah, ki je v zakonodajnem postopku, pa do 18 milijonov evrov bo Petrol izgubil, ker država odpravlja vračilo trošarin za biogoriva. loča črtanje člena 54c zdaj veljavnega zakona o trošarinah, ki ureja vračilo trošarine za dodana biogoriva. S predlagano spremembo zakona bo tako odpravljen tudi eden izmed programov podpore za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, ki jih sicer spodbujata tako energetski zakon kot evropska direktiva o rabi biogoriv. Liberalizacija: nič več po vladno soglasje za prodaje energetskih družb Imamo pa tudi dobro novico: pri zadnji spremembi energetskega zakona je vlada, v skladu s smernicami OECD, črtala člen, ki je zapovedoval, da mora vlada odločati o soglasju za prodajo več kot četrtine energetskih družb. Določilo je veljalo za vse deleže, tudi zasebnikov, ne le za Kadov in Sodov delež. Sod in Kad imata v Petrolu dobrih 28 odstotkov, v novi klasifikaciji državnih naložb ta delež ni strateški, temveč portfeljski. Z drugimi besedami: veljati bi moralo, daje ta delež naprodaj (za dobro ceno). Za dobro prodajo bi morala vlada sprostiti tudi marže »Z vidika morebitnega zmanjšanja lastniškega deleža države v Petrolu in s tem potencialnega vpliva države (in politike) na družbo so novice o liberalizaciji prodaje' gotovo spodbudne. Logičnaje tudi odločitev, da naložba ni strateška,« meni vodja analiz na Alti Invest Sašo Stanovnik. »Seveda pa je treba vedeti, daje poslovni model Petrola specifičen -je zgolj prodajalec tekočih goriv, brez rafinerij in proizvodnje -, zaradi česar je oziroma bo težko najti primernega strateškega partnerja. Hkrati je treba omeniti, da bi bila odprodaja nesmiselna, dokler ni liberaliziran trg s tekočimi gorivi v Sloveniji, saj bi sprostitev po vsej verjetnosti dvignila vrednost delnice in s tem potencialno kupnino. Sočasno pa seje smiselno pridružiti nekaterim drugim prodajalcem (konzorciju, ki ga spet oblikuje Istrabenz, op. a.), če se misli prodati delež v kratkem, saj bi se tako lahko iztržilo več,« še pravi Stanovnik.

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra,Šimac Jurij
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 23. 04. 2014 
Stran: 2