Dnevnik, 17.09.2013

Skobirju zmanjkalo_podpornikovAerodrom Ljubljana Skobirju zmanjkalo podpornikov Matjaž Polarne Delničarji so včeraj z veliko večino zavrnili načrte predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja. Ta bo moral načrte za megalomansko investicijo v nov potniški terminal pospraviti v predal, čeprav je za naložbo porabil že 2,4 milijona evrov. Predsedniku uprave Aerodroma Ljubljana Zmagu Skobirju je včeraj, ko je delničarje skušal prepričati o podprtju megalomanske investicije, ob strani stala le peščica delničarjev.

Poleg nekaterih sedanjih in nekdanjih zaposlenih še predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič in Peter Marn, član nadzornega sveta Aerodroma Ljubljana in svetovalec družbe Regal GH, ki upravlja brezcarinske prodajalne na brniškem letališču. Toda to še zdaleč ni bilo dovolj, da bi Skobirju prineslo zadostno podporo za nadaljevanje 57 milijonov evrov vredne naložbe v nov potniški terminal, saj je investicijo podprla le slaba četrtina prisotnih delničarjev. Ker država zaradi kršitve zakona o prevzemih na skupščini ni imela glasovalnih pravic, je bila ključna odločitev v rokah Publikuma Trezorja Deana Cendaka in Zvoneta Taljata, švedske družbe za upravljanje East Capital in KD Skladov, ki so imeli na skupščini več kot polovico glasovalnih pravic. Po dosegljivih podatkih so proti naložbi glasovali tudi v NFD DZU, NLB Skladih in Modri zavarovalnici, kjer so očitno dali prednost privatizaciji pred tvegano naložbo, ki bi po ocenah nekaterih malih delničarjev celo ogrozila finančno stabilnost družbe. »Odhodna avla, prostor za registracijo potnikov, prostor za varnostni pregled, sortirnica prtljage, avla za prihod...« je ozka grla letališča Jožeta Pučnika včeraj našteval Skobir in ob tem večkrat poudaril, da že na srednji rok sedanji terminal ni več primeren. Toda v isti sapi dodaja, da »v primeru, če na letališču ne bodo zgradili novega terminala, ne bo konec sveta«. Za gradnjo novega potniškega terminala naj bi Skobir sicer izbral avstrijski Strabag, ki naj bi velik del poslov odstopil nekaterim domačim gradbenim podjetjem. »Ce novi lastnik ne bo nadaljeval načrtov, ni možnosti za rast, Aerodrom Ljubljana pa bi izgubil tekmo z okoliškimi letališči,« je delničarje še prepričeval Skobir in dodal: »Gradimo preprosto tehnološko halo in ne spomenika.« Toda s temi ocenami se ne strinjajo mali delničarji, ki dvomijo o nujnosti kar štirih novih aviomostov. Kvadratni meter novega potniškega terminala bi sicer stal 1125 evrov, skupaj z opremo pa kar okoli 1700 evrov. Za naložbo je Skobir doslej zapravil že 2,4 milijona evrov, od tega 1,6 milijona evrov za izdelavo projektne dokumentacije. Tudi v Aerodromu priznavajo, da naložba v nov potniški terminal brez 14 milijonov evrov nepovratnih sredstev EU sploh ni ekonomična, po besedah Skobirja pa za male delničarje in institucionalne delničarje »ni zanimiva niti donosnost na vloženi kapital«. Čeprav naložbo utemeljuje z dolgoročnimi projekcijami, po katerih naj bi se v prihodnjih dveh desetletjih število prepeljanih potnikov na letni ravni zvišalo za dobre tri odstotke, Skobir tudi sam priznava, da je pri napovedih, daljših od treh oziroma petih let, veliko neznank. Kot opozarjajo mali delničarji, je veliko tveganj povezanih tudi z obstojem Adrie Airways, ki prek letališča Jožeta Pučnika prepelje kar okoli tri četrtine potnikov. Primer belgijskega Brussels National Airport in italijanskega Milano Malpensa namreč zgovorno kažeta, da si letališči po izgubi glavnega prevoznika še zdaleč nista opomogli tako hitro, kot Skobir pričakuje v primeru stečaja Adrie Airways. Belgijsko letališče namreč tudi po 12 letih še ni uspelo nadoknaditi izpada propadlega domačega letalskega prevoznika Sabena, milansko letališče pa je nadomestilo le del izgubljenih potnikov Alitalie, ki je pred bankrotom leta 2007 večino daljših letov preusmerila v Rim. Kot smo že poročali, Aerodrom Ljubljana tudi sicer svoje obstoječe površine izkorišča za polovico manj učinkovito kot zagrebško in beneško letališče in trikrat manj učinkovito kot dunajsko letališče. To bi se po gradnji novega potniškega terminala, kot si ga je zamislil Skobir, še poslabšalo. Poleg tega bi se začeli zniževati prihodki, čisti dobiček na prepeljanega potnika pa bi se do leta 2020 zmanjšal za več kot polovico. Medtem ko je Skobir včeraj prepričal le peščico malih delničarjev, je dosti večjo podporo dobil predlog Slovenske odškodninske družbe, po katerem bodo morali v Aerodromu Ljubljana do konca novembra opraviti skrbni pregled, družba Deloitte pa revizijo polletnih rezultatov, ki bo podlaga za privatizacijo. x 57 milijonov evrov je vredna naložba v nov potniški terminal.

 

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 17. 09. 2013 
Stran: 8