premoženja, s katerim je Zvon Ena Holding zavaroval približno devet milijonov evrov dolga do elektrarn. V Zvonu pravijo, da sklep sodišča še proučujejo, poznavalci pa se sprašujejo, ali je predlog za izvršbo ena od posledic dolgoletne politične konfrontacije med domačo posvetno in cerkveno oblastjo. Večinski lastnik mariborskega holdinga je družba Gospodarstvo Rast, ki jo obvladujejo mariborska, murskosoboška in celjska nadškofija. S sodnim sklepom za izvršbo zastavljenega premoženja so se, vsaj za zdaj, končala že skoraj leto dni trajajoča pogajanja med Zvon Ena Holdingom in 'družbo Dravske elektrarne Maribor (DEM) za poplačilo devet milijonov evrov dolga, ki ga ima holding do elektrarn. To je še zadnji del od skupno 21 milijonov evrov, ki jih je leta 2007 Zvonu posodil nekdanji direktor DEM Damijan Koletnik. Dobro polovico (12 milijonov evrov) je Zvon vrnil v začetku lanskega poletja, pri drugi polovici se je zataknilo. Ker dolgotrajna pogajanja o vračilu posojila niti po več »opominih« niso obrodila sadov, je vodstvo Dravskih elektrarn na mariborsko okrajno sodišče podalo predlog za izterjavo in zaseg premoženja, s katerim je Zvon zavaroval posojilo pri DEM, šest domačih bank pa je posledično zablokiralo vse transakcijske račune cerkvenega Zvona 1. Vodstvu DEM je prekipelo »Sklep o izvršbi še ni pravnomočen in njegovo vsebino še proučujemo,« so se včeraj odzvali v vodstvu mariborskega Zvona, ki je posojilo zavarovalo tudi z delnicami Nove Ljubljanske banke. Zdaj torej še ni jasno, ali se bo Zvon pritožil na sklep sodišča o izvršbi, vse pa kaže tudi, da v Zvonu še iščejo rešitev za sanacijo nastalega položaja. »Uprava trenutno vodi več aktivnosti zaradi ureditev odnosov z DEM s ciljem čim hitrejšega poplačila dolga do Dravskih elektrarn Maribor in odprave navedene blokade računov naše družbe,« so pojasnili v Zvonu, ki ga vodi Simon Zdolšek. Prav tako ni znano, ali bodo elektrarne unovčile zavarovanja, s katerimi je Zvon zavaroval posojilo. Po dosegljivih podatkih gre za slabih 28.000 delnic Nove Ljubljanske banke, vendar v DEM odgovora na omenjeno vprašanje nismo dobili. »V družbi DEM bomo počakali do pravnomočnosti odločitve sodišča in se po tem, ko bomo videli, koliko dolgovanih sredstev se bo nateklo na naš račun, odločali o nadaljnjih ukrepih,« so odgovorili v DEM, kjer poudarjajo, da so se za izvršbo devetih milijonov evrov dolga odločili po več kot enem letu neuspešnih prizadevanj za sporazumno rešitev. Se zaostruje tudi zaradi razmerij med lastniki? Posojilo, ki ga je nekdanje vodstvo DEM odobrilo mariborskemu Zvonu, že nekaj časa buri duhove, je pa tudi eden od razlogov, zaradi katerih je nadzorni svet DEM lani zahteval izredno revizijo družbe. Hkrati je sedanje vodstvo DEM napovedalo, da bodo ob nevračilu dolga in s tem oškodovanja podjetja proti prejšnji upravi in nadzornemu svetu DEM sprožili odškodninsko tožbo. »To so zelo hude razmere za vodstvo holdinga Zvon Ena, zagotovo pa je predlog za izvršbo ena od posledic dolgoletne politične konfrontacije med posvetno in cerkveno oblastjo, in ne le aktualne finančne krize,« je včeraj povedal prvi mož borznoposredniške družbe Ilirika Igor Štemberger. »Ne nazadnje je Zvonu denar v času prejšnje vlade posodila družba, ki je v 100odstotni državni lasti in s tem pod posrednim ali neposrednim vplivom prejšnje vlade,« je dodal sogovornik, ki pričakuje, da se bodo predstavniki Zvona pogajali o tem, kako rešiti holding. Stečaj ne pride v poštev V Zvonu ostro zavračajo vprašanje, ali bi zaradi nastalih razmer holding lahko doletel najhujši scenarij, torej stečaj. »Stečaj družbe trenutno ni realen, saj ocenjujemo, da je vrednost premoženja družbe takšna, da zadostuje za poplačilo vseh obveznosti družbe,« so odgovorili v Zvonu. Morebitni stečaj Zvona Ena bi imel tudi »verižni« vpliv, saj je cerkveni holding lastnik številnih domačih družb. Iz polletnega poročila izhaja, daje cerkveni holding v preteklih letih vlagal premoženje predvsem v kemijsko industrijo, denar pa je plemenitil tudi v finančnih institucijah, denimo v Abanki Vipi, kjer je trenutno še približno desetodstotni lastnik. Tako je Zvon Ena med drugim lastnik telekomunikacijskega podjetja T-2, ima nekaj več kot desetodstotni delež v Abanki Vipa, je tudi solastnik Heliosa, Cinkarne Celje in drugih družb. Vanja Tekavec Robert Galun V težavah tudi operater T-2 Ena večjih naložb holdinga Zvon Ena je telekomunikacijski operater T-2, ki je že nekaj časa v velikih težavah. Zaradi teh je vodstvo podjetja z Urošem Rožičem na čelu z marcem zvišalo cene storitev za približno tretjino. Hkrati so na zadnji skupščini pred mesecem dni znova povečali osnovni kapital za 15,4 milijona evrov, potem ko so ga jeseni zaradi izogibanja stečaju precej znižali. Tudi tokratno zvišanje osnovnega kapitala so izvedli s konverzijo terjatev Zvona Ena do T-2. Zvon Ena je po podatkih Ajpesa trenutno nekaj več kot 95-odstotni lastnik T-2, v zadnjih mesecih je svoj lastniški delež nekoliko povečal z odkupom deležev manjšinskih delničarjev. Večina tega lastništva pa je zastavljenega za posojila pri Hypo Alpe-Adria-Bank. V Nadškofiji Maribor so zaskrbljeni Mirko Krašovec, predsednik uprave Gospodarstva Rast, včeraj ni bil dosegljiv in zadeve niti ne želi komentirati, je povedal tiskovni predstavnik mariborske nadškofije Igor Vojinovič. Po njegovih besedah so v nadškofiji zaskrbljeni zaradi razmer, v katerih seje znašel Zvona Ena, in upajo, da bo uprava holdinga uspešno rešila nastalo zagato. R. G.

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja,Galun Robert
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 19. 03. 2010
Stran: 9