Turek seje najprej znebil malih delničarjev, nato pa še tretjine zaposlenih, ko je Iverka končala v prisilni poravnavi, saj je bil denar za dokapitalizacijo edino, česar se Turku ni mudilo znebiti. Najprej so se nameravali znebiti še osnovnega orodja - kontinuirane stiskalnice, s katero so sploh delali iverne plošče -, ter jih raje kupovati od Avstrijcev in »plemenititi«. Vendar pa jim je doslej uspelo oplemenititi le izgubo, ki se meri že v več milijonih in se vsako leto še nekoliko bolj razbohoti. Če so se včasih Korošci za okopi skrivali pred Turki, pa je zdaj prav obratno, saj se je pred domačo javnostjo popolnoma ogradil turški lastnik. Pri tem mu izdatno pomaga domači direktor Mežnar, ki se ga je med dvorjani oprijel ne preveč laskavi naziv gospodarskega grobarja. Ali bo za Turki tudi tokrat ostalo le oplenjeno pogorišče, bomo kaj kmalu izvedeli. Matjaževo kraljestvo pa očitno zelo diši tudi Rusom. Potem ko so pokupili ravensko jeklarsko industrijo in Rimski vrelec ter se tudi v Slovenj Gradcu previdno zanimali za gradnjo term, je v njih rešilno bilko za notorično nesrečni hotel našla tudi občina Črna. Ko so se po kratki epizodi z najemom za en evro precej burno razšli (in vzajemno strastno popljuvali) z najemnikom, s katerim niso bili zadovoljni, on pa z njimi ne, so se jim že svetile oči, saj seje za nakup tega kupa nesreče zanimala podjetnica iz Črne. A kot da bi nad črnjanskim hotelom viselo prekletstvo (ali pač preveč pajčevin in računov za ogrevanje?), tik pred zdajci, ko bi morali podpisati pogodbo, sije tudi domačinka nenadoma premislila. Ko bi občina skoraj že obupala, pa seje pojavila nova interesentka iz Rusije. Kralj Matjaž kljub temu ne bistavil, da jim bo hotel tokrat vendar uspelo prodati, zato je za vsak slučaj diskretno preveril še pri kolesarskem guruju Dixiju, zadnjem uspešnem najemniku hotela v Črni, ali bi ga zanimala vrnitev. Dbtije na svojem idiličnem posestvu najamnici, kjer je odprl svoj hotel, v katerem v pol leta trajajoči sezoni ustvari 12.000 nočitev, ob tem vprašanju skoraj počil od smeha, zato je varno sklepati, da na njegove čudeže v Črni ni mogoče več računati. Kralj Matjaž je kljub temu vohljal še naprej, da bi iz njega izvlekel, v čem je skrivnost njegovega uspeha in kako mu je lahko uspelo tam, kjer nikomur drugemu zlepa noče. Izdal je samo to, daje trik v preprostosti. Če je tako, sije oddahnil kralj Matjaž, potem se za črnjanski hotel res ni bati. Z njegovo preprostostjo se ta hip lahko meri kvečjemu Matjaževa votlina pod Peco ... Bo za Turki tudi tokrat ostalo le oplenjeno pogorišče, za Rusi pa prazne obljube? Mateja Celin o turško-ruskih vpadih

Medij: Delo
Avtorji: Celin Mateja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 17. 08. 2013 
Stran: 12