V zbornici računovodskih servisov je približno četrtina vseh registriranih računovodskih servisov ali 40 do 45 odstotkov takih, ki v tej dejavnosti nekaj pomenijo. O dejavnosti računovodskih servisov, o njihovih nalogah, težavah in priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom Zbornice računovodskih servisov Aleksandrom Štefancem ter direktorico zbornice Polonco Podgoršek. Njune odgovore smo združili v nekatere vsebinske sklope, ki osvetljujejo dejavnost računovodskih servisov, ki so bili prej organizirani kot združenje, z letom 2009 pa so se preoblikovali v zbornico, ki je, kot pravijo, pravo ime za to, kar delajo, namreč, da skrbijo za koristi in promocijo svojih članov. Tisti, ki niso člani te zbornice, pravi Aleksander Štefanac, niso organizirani nikjer in se tudi ne izobražujejo, cene njihovih storitev so nižje, kakovost pa manj zanesljiva. Najemajo jih zlasti nova podjetja in podjetniki, nekateri nastali tudi s subvencijami države, ki jim je veliko do tega, da je strošek računovodskih storitev čim manjši. Še zlasti slabo je menda to, da v najpomembnejšem obdobju podjetja, ko se le-to ustanavlja in utrjuje, morda ne dobijo ustreznih in nujno potrebnih računovodskih informacij, storitev in svetovanja. Vpliv krize , Zaradi krize računovodski servisi nimajo manj, ampak še več dela, zlasti svetovalnega. Lahko pa računovodski servis občuti težave zaradi slabšega plačevanja storitev ali če njihove stranke prenehajo delovati. Dobri servisi si zlasti zaradi lastne varnosti prizadevajo za čim manjšo fluktuacijo strank. Raje imajo kakšno stranko manj, pa tistim zagotavljajo boljše storitve in se jim bolj posvetijo. Kakovost storitev Ta se kaže v čim manjšem številu napak, ki jih naredijo servisi. Zato se podjetja raje odločajo za računovodske servise z boljšimi referencami. Veliko pa je predvidoma v tej dejavnosti dela na črno. Nekateri upokojeni računovodje delajo za nekatera podjetja, ki njihove storitve lahko delno plačujejo iz zakonitih sredstev, delno pa iz tako imenovanih črnih skladov. Združenje računovodskih servisov MiniMax V Sloveniji dobre programe za računovodska podjetja pišejo samo štiri podjetja, eno teh je tudi novogoriški SAOP, ki je po svojem programu MiniMax poimenoval Združenje računovodskih servisov. To paje ime, pod katerim je prej delovala Zbornica računovodskih servisov, ki je obe imeni registrirala in ju potemtakem drugo podjetje ne bi smelo uporabljati. Poleg tega gre v tem primeru za čiste tržne cilje. Trenutno ima to »združenje« 550 članov, oziroma uporabnikov svojih programov, med katerimi so tudi nekateri člani Zbornice računovodskih servisov, ki niti niso bili obveščeni, da so jih uvrstili v to združenje, ki s svojim imenom zavaja in ustvarja napačen vtis, da za njimi stoji tudi zbornica. Vendar, kot pravi Aleksander Štefanac, dobri računovodski servisi zelo upoštevajo informatiko in dobre računalniške programe, ki niso poceni, dobri računovodski servisi pa se tudi večinoma združujejo v zbornici. Licence za računovodske servise V večini članic Evropske unije je pogoj za opravljanje računovodske dejavnosti pridobitev ustrezne licence. Te obveznosti nimajo na Cipru, na Češkem, v Estoniji, Litvi in Latviji, na Poljskem, Madžarskem, na Malti, na Slovaškem in v Sloveniji. Na podlagi tega pa ne bi mogli reči, da imajo v teh državah divji trg računovodskih servisov. Vsi to dejavnost tako ali drugače urejajo ali predpisujejo pogoje za delovanje. Pri nas morajo imeti računovodje, knjigovodje in davčni svetovalci, ki so zaposleni v računovodskem servisu, ustrezne licence, zato se tega ne zahteva od servisa kot ustanove. Posebni zakon o računovodskih servisih Za njegovo sprejetje si Zbornica računovodskih servisov prizadeva že dve leti in pogovarjali so se tudi na ministrstvu za gospodarstvo, ki je za tak zakon pristojno. Z zakonom naj bi na novo uredili trg, saj bi predpisali vstopno izobrazbo, opravljene izpite za vodenje računovodskega servisa, zavarovanje poklicne odgovornosti in določeno število ur poklicnega izobraževanja na leto, kar naj bi bilo nekakšno potrjevanje licenc. To naj bi bile prehude zahteve za servise, katerih večino storitev uporabljajo družinska podjetja, v katerih sta zaposlena dva ali en sam delavec kot nosilec finančne dejavnosti. Ti pogoji ne bi ustvarjali krivičnega razslojevanja, temveč samo po kakovosti, vendar, večja ko je kakovost storitev računovodskih servisov, večja je varnost strank, saj je pri nas premalo inšpektorjev, ki bi pregledali vsa podjetja. Če namreč računovodski servis opravlja svojo dejavnost nestrokovno in nekakovostno, lahko stranko pahne celo v stečaj, kar se je v nekaterih primerih tudi zgodilo. Pripravo posebnega zakona o računovodskih servisih podpirajo tudi podjetja, Ajpes, Združenje bank in revizorjev Slovenije in nekatera ministrstva. Edini, ki nasprotuje novemu zakonu, češ, da naj ustrezno nalogo opravi trg sam ta pa je v zadnjih 12 letih ni bil sposoben opraviti -, je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, pri katerem je predlog za zakon o računovodskih servisih obtičal. Zavarovanje zaposlenih v računovodskih servisih in njihovega premoženja Servis se lahko zavaruje pred posledicami morebitnih napak in s tem povezanimi tožbami podjetij. Zavarujejo se lahko zaradi kršitve izpolnitvenih rokov, torej če zamudijo pripravo in oddajo poslovnega poročila podjetja ali podjetnika, zavarujejo se lahko za plačilo kazni in glob za kršitve, ki so jih povzročili iz malomarnosti in so jih podjetja zaradi tega tožila. Če je tožb malo, je zavarovalna premija nižja, v primeru večjega števila tožb pa višja. Po nekaterih podatkih tožb ni veliko, menda sta bili v letu 2008 samo dve tožbi podjetij proti računovodskemu servisu. Izobraževanje Največje zanimanje računovodskih servisov je za izobraževanje, ko se spreminja zakonodaja. V večjih servisih imajo zaposlene strokovnjake za posamezna področja, zato obvezno število ur izobraževanja ni vedno namenjeno samo vodjem računovodskih servisov, ki se v velikih servisih ne morejo izobraževati za vsa področja. Nekateri servisi organizirajo tudi notranje izobraževanje. Zbornica računovodskih servisov organizira obvezne seminarje o davku od dejavnosti in o davku od dohodka pravnih oseb, sicer pa organizira različne brezplačne posvete, ki so namenjeni bolj vodjem računovodskih servisov, udeležba pa ni obvezna. Zaradi nepoznavanja koristnosti računovodskih storitev so podjetniki v preteklosti storitve računovodskih servisov obravnavali kot nepotreben strošek. Zdaj je povsem drugače in včasih je celo preveč tvegano, če se podjetje ali samostojni podjetnik poskuša zanesti na svoje znanje in sposobnosti, pa potem ugotovi, da ima takih znanj in ustrezno usposobljenih delavcev premalo. Ker so zdajšnje razmere za računovodske servise ugodne, ker se jim tisti, ki jih potrebujejo, ne bodo odpovedali, je pričakovati, da bo prav v teh časih nastalo še veliko novih računovodskih servisov ali se bo kot njihova konkurenca verjetno povečala količina honorarnega računovodskega dela. Že zdaj pa je večina računovodskih servisov po velikosti majhnih in mikro družb ter samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo s tako dejavnostjo, kot tudi z revizijo in davčnim svetovanjem. Po podatkih Ajpesa so v letu 2008 (podatki za leto 2009 bodo dostopni maja) družbe, ki opravljajo računovodske, knjigovodske, davčne in revizijske storitve, imele skupaj 242 milijonov evrov skupnih prihodkov, samostojni podjetniki iz te dejavnosti pa 71 milijonov evrov. Celotnega dobička je bilo pri teh družbah 26 milijonov evrov, pri samostojnih podjetnikih pa nekaj več kot 16 milijonov evrov. Koeficient gospodarnosti je bil pri družbah 1,11 odstotka, pri samostojnih podjetnikih pa 1,3 odstotka. Tudi dobičkovnost prodaje je bila pri samostojnih podjetnikih z 0,232 večja kot pri družbah, kjer je znašala 0,212. Samostojni podjetniki so imeli v letu 2008 44-935 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, računovodski servisi kot gospodarske družbe pa so imeli predlani 31.460 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Kaj pravi davčna uprava Z zakonom o računovodski dejavnosti bi zmanjšali število in resnost napak Kot so nam odgovorili iz Davčne uprave RS, ta ne spremlja posebej kakovosti dela slovenskih računovodskih servisov, se pa pri nadzoru srečuje tako z zelo kakovostnimi računovodskimi servisi kot tudi z drugimi, pri katerih pri nadzoru davčnih obračunov zavezancev za davek ugotavlja nepravilnosti, ki so posledica napačnih in nestrokovnih storitev in dejavnosti računovodskih servisov. V svojih evidencah ne vodijo pomanjkljivosti in napak, ki jih ugotavljajo pri nadziranju davčnih obračunov in so posledica napak računovodskih servisov, zato ne morejo odgovoriti o ugotovljenem številu napak računovodskih servisov. Od leta 2007 jim ZDavP-2 omogoča, poleg popravljanja formalnih pomanjkljivosti in pomot v davčnem obračunu, rudi »vsebinsko« popravljanje davčnih obračunov, če je bila davčna obveznost v davčnem obračunu izkazana nepravilno. Davčni postopek tako omogoča naknadno popravljanje davčnih obračunov, v katerih popravki učinkujejo v korist davčnega zavezanca (če je izkazal višjo davčno obveznost, kot bi jo bil dolžan izkazati na podlagi zakona o obdavčenju). Popravljen obračun je davčni zavezanec dolžan predložiti v predpisanem roku (najpozneje v 12 mesecih od poteka roka za predložitev davčnega obračuna), skupaj z navedbo razlogov, zakaj je prišlo do napake. Če zavezanec ugotovi, da je izkazal prenizko davčno obveznost, ima možnost predložiti popravek davčnega obračuna kot samoprijavo. V Durs menijo, da bi se število in resnost napak, ki se pojavljajo pri obračunavanju in plačevanju davčnih obveznosti gotovo zmanjšala, če bi z zakonom regulirali računovodsko dejavnost in zakonsko s pogoji predpisali, kdo lahko opravlja storitve računovodstva. V. B. P. Romana Logar, direktorica Ajpesa Ajpes nima pristojnosti za preverjanje pravilnosti sestave računovodskih izkazov Ajpes ni pooblaščen za preverjanje pravilnosti podatkov v letnih poročilih oz. v računovodskih izkazih, je povedala Romana Logar, direktorica Ajpesa. Pristojen je le za zbiranje, obdelovanje in objavljanje predloženih letnih poročil za tri namene - za davčne in statistične namene ter za javno objavo. Pri izvajanju teh dejavnosti Ajpes lahko skrbi le za preverjanje računsko-logičnih kontrol v računovodskih izkazih, ki pa seveda ne zagotavljajo vsebinske pravilnosti z vidika spoštovanja računovodskih oziroma vsebinskih pravil. Pravilnost računovodskih izkazov v sedanji ureditvi lahko preverjajo: - zunanji pooblaščeni revizorji pri gospodarskih družbah, zavezanih k obvezni reviziji (po ZGD-i) - DURS pri opravljanju davčnega nadzora - računsko sodišče pri osebah javnega sektorja oziroma pri neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih Nekdanji SDK je imel nadzorna pooblastila vseh navedenih ustanov in je zato lahko v okviru teh pooblastil preverjal pravilnost računovodskih izkazov. Računovodski servisi opravljajo računovodske storitve (namesto notranjih računovodskih služb poslovnih subjektov) kot svojo gospodarsko oziroma tržno dejavnost in nikomur (razen naročniku storitve po pogodbi oziroma dogovoru) ne odgovarjajo za kakovost svojih storitev in tudi ne za pravilnost sestave računovodskih izkazov. Dejavnost računovodskih servisov v Sloveniji ni regulirana, kar pomeni, da računovodski servis lahko vodi oziroma računovodske storitve opravlja vsakdo, ne glede na strokovno izobrazbo, če si pridobi stranke. Za pravilnost računovodskih izkazov, ki jih sestavljajo računovodski servisi, odgovarjajo poslovodje ali zastopniki poslovnih subjektov sami neposredno (kot naročniki storitev). Zbornica računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici Slovenije si pri pristojnih ministrstvih že nekaj časa zelo prizadeva za ureditev oziroma reguliranje te dejavnosti, vendar žal neuspešno. V Ajpes menimo, da bi morali v zakonih (npr. v zakonu o gospodarskih družbah in v zakonu o davčnem postopku) predpisati, da računovodske izkaze, predložene za javno objavo in davčni namen lahko sestavljajo le osebe, ki izpolnjuje strokovne pogoje (imajo naziv pooblaščeni računovodja ali imajo določeno univerzitetno izobrazbo ...). Prav tako bi bilo treba določiti, da mora imeti računovodski servis zaposleno določeno število za računovodenje usposobljenih oseb ... Ob taki ureditvi pa bi še vedno morala ostati primarna odgovornost za pravilno oziroma resnično in pošteno prikazovanje poslovanja v računovodskih izkazih - odgovornost poslovodij ali zastopnikov poslovnih subjektov. V. B. P. « m «~~»™-™™_ Posiovanjp nekaterih računovodskih servisov v letu 2008 Dodana vrednost Povprečna ■ Skupni prihodki, Čisti dobiček, Število na zaposlenega, meseca bruto Računovodski servis v tisočih evrov v tisočih evrov zaposlenih v evrih plača, v evrih Unija, Brezovica pri Ljubljani 1708 66 32 38.810 1.359 FineaNucteus, Maribor 1499 275 33 36.156 1.335 TMF, gubljana 1260 128 20 46.424 1.980 BRVZ, Ljubljana 1013 243 8 72.202 2.103 APO Vizija, Šoštanj 566 16 12 32.409 ~ 1.420 Rafls, Ljubljana 525 53 7 54.682 1.807 Registrator, Ljubljana 495 23 10 39.002 1.858 Ratio, Kranj 492 4 12 27.523 1.630 Ebona, Teharje 489 11 3 40.979 733 Ecnroach, Ljubljana 449 1 5 15.245 715 RS -Biro, Žalec 404 3 8 35398 L425 Datfls, Maribor 404 -22 15 ~~ 19.508 1.078 Konto*, Ljubljana 392 54 9 25.513 741 Loris, Dravograd 378 16 13 18.273 Yo52 Expert, Celje d 371 50 ~ b 40.785 1.638 Aktiva Saldo, Ljubljana 356 25 8 31.411 729 Fin Servis, Ljubljana 346 49 6 39.682 1.194 Fira, Grosuplje 337 55 8 31.083 1.243 f&TAOP, Krško 324 6 7 24.319 L098 RA-FI, Ljubljana J _ 318 34 8 27.822 L274 Strateg, Ljubljana 308 8 6 21898 854 KINdsi, Sevnica 308 7 7 25.397 1.451 Tempo Trade, Škofja Loka 305 32 3 58.739 1.215 Dodana vrednost Povprečna Skupni prihodki, Čisti dobiček, Število na zaposlenega, meseca bruto Računovodski servis v tisočih evrov v tisočih evrov zaposlenih v evrih plača, v evrih Irena Zebec, Ivanjkovci 296 14 3 20.781 612 Rast Kočevje, Kočevje 287 52 7 31.319 ~L238 Kalikonto, Ljubljana 283 9 6 13.899 644 Stajner, Izola 274 27 5 28.754 L238 Fipos, Koper 260 29 9 40.145 L570 Računovodstvo Rafi, Žiri 257 18 5 35.489 1364 Ermoc, Litija 256 15 5 33.853 " 1.473 Egida, Medvode 255 48 3_ 68.779 2.172 Re- Plus, Ljubljana 250 26 4 45.155 2.127 Kontesa, Slovenj Gradec 247 12 10 17.460 893 MO- VE, Nova Gorica 247 65 4 52.668 1.799 Facta, Maribor 241 65 4 42.242 ~ 1.092 RMA, Ribnica 235 376 4 ni podatka ni podatka Profit, Ljubljana 229 3 5 25.420 1.256 SKRB, Idrija 226 16 6 24.029 1.212 Lupus, Gornja Radgona 223 5- 8 18.783 931 Maksi, Nova Gorica m 3 5 19.573 1.071 Srečko Černe, Ruše 213 8 3 13.306 504 Tatjana Lenko, Dramlje 213 10 5 21.203 876 Damaks, Domžale 200 23 6 " 25.688 1.347 Alsado, Grosuplje 199 2JT 5 26.982 1.302 TAFR, Ljubljana 197 -3 4 . 20.331 1.119 Efekta, Ljubljana 170 03 3 34.910 1.660 Konto, Murska Sobota 167 23 3 43.603 2.204 BrigitaJemejčič, Cerknica 165_ 63 2 64.116 1.129 Jelka Vetrih, Zreče 164 22 3 37.185 1.446 Dragoslav DJukanovič, Ljubljana 163 1 3 16.031 609 Kontea, Ljubljana 151 16 2 41.190 593 Biro92, Ljubljana 149 61 2 97.651 1.507 Vitago, Zagorje ob Savi 139 10 4 24.704 1.185 Rokopis, Slovenska Bistrica 137 7 5 16.813 721 Janja Semolič Popovič, Sežana 135 21 1 53.294 1.224 Ana Kosič Mimik, Šempet. pri Gorici 134 22 2 35.744 870 DMJ, Ljubljana 132 3 3 35.441 " 2.111 Nives Stanič, Nova Gorica 131 25 2 36.244 1.135 Fidak, Nova Gorica 128 J2 3 35.077 1.614 Zeus, Ljubljana 127 12 3 26.103 - 1.194 KSK, Slovenj Gradec 126 20 4 20.257 764 Drago Kastelec, Grosuplje 123 113 2 37.207 1.524 AS PRIN, Kamnik 122 2 2 13.873 768 Faktura, Koper 122 27 2 47.409 1.127 Sonce, Ljubljana 112 17 0 ni podatka ni podatka Jožica Farasin, Maribor 111 25 2 33.273 751 AKPA, Ljubljana 108 03 4 22.465 1325 Emica Breznik, Lenart 107 17 3 27.234 1.034 Enter, Kranj 105 11 2 43339 2.192 nFr.fl VirGVIN

Medij: Delo - FT
Avtorji: Popit Bertoncelj Vesna
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 03. 05. 2010
Stran: 17