ELEN BATISTA ŠTADER (novinarka): Slaba banka je med 41 hoteli po Sloveniji prevzela tudi večino v središču Portoroža. Propadli Bavčarjev holding jih je žal spravil na kolena, kljub temu hčerinska družba Istrabenz Turizem redno odplačuje posojila. Potezo slabe banke so zato v današnjem sporočilu označili za pravno vprašljivo, saj poleg poslovne škode kršijo tudi osnovna načela sporazuma o reprogramu dolgov. Proti DUTB bodo pravno ukrepali, preverili celo kazensko odgovornost. Tudi v drugem, bankrotiranem holdingu, v Hotelu Bernardin trdijo, da ima turizem glede na pozitivno rast vse možnosti razvoja. Njihov glavni lastnik, Valantov NFD je sicer v stečaju, vendar so Hoteli Bernardin po odprodaji 4 hotelov Hrvatom finančno danes mnogo stabilnejši, poudarjajo. Podjetje je pred novim investicijskim ciklusom, novica o prevzemu zato vzbuja veliko negotovosti. 
MARKO JAZBEC (predsednik uprave Hotelov Bernardin): To je zdaj spet v bistvu neke vrste do neke mere problem, ker bomo, najverjetneje ti razgovori se bodo zdaj zelo podaljšali in bomo morali pač videti, kaj se bo izcimilo v naslednjih mesecih iz te situacije. Tudi določeni dobavitelji nas znova sprašujejo, ali bomo še vedno redno poravnavali svoje obveznosti. Da ne govorim o močnih partnerjih iz tujine. 
BATISTA ŠTADER: Na Občini Piran so nad razlastitvijo hotelov presenečeni . Sprašujejo se, kaj je v ozadju. 
PETER BOSSMAN (župan Občine Piran): Ta kraj živi od turizma in je važno, da kdorkoli bo, a je to slaba banka ali kdorkoli bo, da živi s krajem, da razume, da za nas je turizem prva panoga tukaj. 
BATISTA ŠTADER: V Turističnem združenju zahtevajo informacije. 
VOJKA ŠTULAR (Nadzorni svet Turističnega združenja Piran): Mislim, da lokalne skupnosti slaba banka iz tega nebi smela izvzeti. 
BATISTA ŠTADER: Zakaj čez noč, komu se mudi, so v ozadju špekulativni nameni?
ROBERT KRAJNC (Letališče Portorož): Imam občutek, da dejansko podarjamo tujcem najlepše hotele v Sloveniji. Se lahko samo vprašam, ali je tu že znan kupec v ozadju, ki bo to poceni kupil in potem mogoče celo naprej prodajal po višjih cenah.. In upam in želim si, da se bodo tu zganile tudi vse ustrezne institucije, od KPK-ja, mogoče tudi Davčne pa tudi kriminalistične policije in še kdo drug. 
BATISTA ŠTADER: Turistični delavci zaradi samovolje Družbe za upravljanje terjatev bank pričakujejo odziv vlade. 
GOBEC: Kot slišimo, kar ostri odzivi. Zdaj pa za pojasnila, kaj prinaša odločitev DUTB, v studiu pozdravljam gospode, z nami so doktor Boris Pleskovič.
Dr. BORIS PLESKOVIČ (ekonomist): Dober večer. 
GOBEC: Doktor Miha Juhart. 
Dr. MIHA JUHART (Pravna fakulteta Univerze v Mariboru): Dober večer. 
GOBEC: in gospod Boštjan Lipovšek. 
BOGDAN LIPOVŠEK (nekdanji glavni direktor Grand hotela Union): Bogdan. 
GOBEC: Bogdan, se opravičujem. 
Ll Dober večer. 
GOBEC: Torej kar gospod Juhart, z vami začnimo. Očita se DUTB-ju, da je udarila po delujočih podjetjih, ki ne zamujajo s plačili. Je torej DUTB to lahko storila ali ne?
Dr. JUHART: No ja, to je odvisno od tega, kakšen je ta sporazum o refinanciranju finančnega dolga in pač odvisno od tega, ali so Sava Turizem oziroma Holding Sava kršili zaveze po teh pogodbah. V kolikor je prišlo do teh kršitev in v kolikor so bile te zaveze, torej te obveznosti zavarovane z delnicami hotelov, potem takšna možnost seveda obstaja. 
GOBEC: Ker seveda ljudje to slišijo, poravnavali smo obveznosti, pa je vmes prišlo do zasega, prevzema teh delnic, se spomnijo recimo, če človek ima v neki banki posojilo, redno odplačuje, pa mu vmes med temi rednimi plačili vzamejo recimo hipoteko. Torej ni primerjave med tem, kar se je zgodilo in med tako fizično osebo?
Dr. JUHART: No poglejte, tukaj med finančnimi organizacijami in velikimi gospodarskimi družbami veljajo posebna pravila. Če so pravila za posameznika nekoliko bolj v korist dolžnika, so ta posebna pravila po zakonu o finančnih zavarovanjih bolj v korist upnika. In recimo zaseg premoženja, ki je dano v zavarovanje, pri fizičnih osebah ne pride v poštev. V Belgiji je celo ustavno sodišče na pogladi, zakon, ki je bil sprejet na podlagi evropske direktive za fizične osebe, razveljavilo. Pri nas seveda to na podlagi evropske direktive velja za odnose med finančnimi organizacijami in velikimi gospodarskimi družbami. In ponavljam, če so izpolnjeni pogoji, potem seveda je to ukrep oziroma možnost, ki jo upniki imajo. 
GOBEC: Doktor Pleskovič, kot ekonomist, slišali smo, šok, gre za plenjenje delnic, ostri odzivi, naj se KPK vključi, kriminalisti. Vaš pogled na to, kar je storila DUTB?
Dr. PLESKOVIČ: Glejte, če mačku stopiš na rep, zacvili. Istrabenz in Sava so dobili te hotele relativno poceni, ker so prodali Istrabenz bencinske črpalke, Sava Goodyear in je ta denar, ki bi jim praktično moral iti v budžet, da se zmanjša dolg, so oni s tem denarjem upravljali slabo 20 let, so izčrpavali hotele. Zato so se znašli na slabi banki. Potencial je veliko večji. Sava recimo, ravno danes sem bral članek, da je imela promet 61 milijonov lansko leto, v zadnjih dveh letih je pa imela profit 600 tisoč evrov, pri 61 milijonov prometa ali pa 400 tisoč. Potencial je veliko večji. Namreč oni so se toliko zadolžili in tako slabo upravljali, da zato zdaj v luft skačejo. In verjetno je slaba banka ugotovila, da je večji potencial. Naša zakonodaja je bila pa do zdaj pristranska, proti upnikom in za lastnike. In to skorumpirane lastnike. Tako, da tu je vprašanje. Slaba banka je tudi neodvisna institucija, tudi od vlade. Ima sicer eno… 
GOBEC: Dobro. Bomo še prišli, ko bomo videli politične odzive. Za začetek, gospod Bogdan Lipovšek, vi ste bili v Grand hotelu Union, vemo, kako ste takrat bili žalostni, ko se je približno taka zgodba zakreditirano podjetje ACH gospoda Rigelnika in prodaja hotelov. Vidite kakšno vzporednico med tema zgodbama?
Rrr Absolutno vidim to vzporednico in menim, da je… Ta ukrep je meni enostavno brutalen. In tudi ne vidim, v čem bi bil utemeljen. Ne, da bi zdaj tukaj nastopal kot advokat Save d.d. v tem primeru, niti ne uprave Sava Turizma. Ampak oni so dobili to zadevo podedovano. Gospod Pleskovič, doktor Pleskovič ima prav v tem smislu, da je šlo za ropanje podjetij. Žal Sava Turizem ni edino, ki se mu je to dogajalo. Vendar kolikor mi je znano in to mi je zelo dobro poznano, je ta uprava poskušala reševati, karkoli se je dalo rešiti. In je rešila, kajti Sava hoteli so bili dobesedno pred stečajem. 
GOBEC: Ampak DUTB je rekel prav to, da ni šlo v pravo smer. 
Rrr Mislim, da je šlo absolutno v pravo smer. Zelo težko pa je reševati v tem trenutku te zavožene zgodbe. Ni zelo enostavno. Tudi obenem, ker lastniki seveda izčrpavajo podjetja še naprej. Čeprav v tem primeru Sava d.d., uprava je poskušala dogovoriti se vedno z upravo Save in nekako rešiti te zadeve, tako da tukaj se mi zdi ukrep enostavno predrastičen, prebrutalen in tudi ne vemo, kakšne namene ima pravzaprav DUTB, kot ena najbolj misterioznih institucij v Sloveniji. 
GOBEC: O tem še bomo, kako lahko slaba banka upravlja s turističnimi podjetji. Poglejmo še odzive politike. Za odločitev slabe banke, da prevzame 41 hotelov, je premier Cerar izvedel šele pozneje. O njej pa sta bila obveščena minister za finance Mramor in minister za gospodarstvo Počivalšek. Koalicijski Socialni demokrati in DeSuS zdaj zahtevajo pojasnilo, saj je bilo s strategijo o upravljanju državnega premoženja določeno, da je turizem strateška gospodarska dejavnost. Odločitev DUTB je tako koalicijo, ki je razdeljena že zaradi prodaje Telekoma, le še bolj razdelila. 
TEA ŠAVOR (novinarka): S petkovo potezo DUTB, ki je v upravljanje prevzela 41 hotelov, se bil seznanjen, ko je bila ta že gotovo dejstvo, ob robu delovnega posveta ministrov in poslancev SMC pove predsednik vlade. 
Dr. MIRO CERAR (predsednik vlade): Me je ta situacija presenetila, obveščen sem bil o njej pravzaprav šele iz medijev. Resda sem bil dva dni v tujini, vendar menim, da to ni bilo dobro, zato sem tudi danes govoril z obema ministroma in zanesljivo to ni praksa, ki bi si jo želel v prihodnje. 
ŠAVOR: Več informacij v zvezi s prevzemom Miro Cerar pričakuje v naslednjih dneh. Finančni minister Dušam Mramor poteze DUTB ne želi komentirati. Bolj zgovoren je minister za gospodarstvo, ki pravi, da na slabo banko ne more vplivati. Razlog, da se je DUTB odločila, kot se je, pa vidi v izčrpavanju. 
ZDRAVKO POČIVALŠEK (minister za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo): DUTB me je obvestil o tem, da ne sprejema programa prestrukturiranja Save, da z njim niso zadovoljni zato, ker pač preliva dobiček iz turističnega podjetja v holding. 
ŠAVOR: Prestrukturiranje pa, da bo trajalo dve leti. V tem času pa DUTB hotelov ne bo prodala, zagotavlja minister. A odgovore sedaj terjata oba koalicijska partnerja, Socialni demokrati in DeSuS, ki z odločitvijo slabe banke nista bila seznanjena. SD en izključuje niti sklica izredne seje. 
MATJAŽ HAN (vodja poslanske skupine SD-ja): Gre na nek način za plenjenje slovenskih hotelov in skrb, da se bodo ti slovenski hoteli prodali na nek način tujcem. 
PRIMOŽ HAINZ (DeSuS): Jaz še vedno mislim, da bi morali to zadrego reševati drugače, z menjavo ljudi, z zamenjavo nadzornih svetov, ki niso svoje vloge opravili. 
ŠAVOR: Poteza DUTB je tudi v navzkrižju s strategijo o upravljanju državnega premoženja, sta prepričana. Ta namreč podjetje Sava uvršča med pomembne naložbe. 
GOBEC: Torej doktor Pleskovič, več kot očitno plačujemo za grehe tajkunskih prevzemov in tako naprej. 
Dr. PLESKOVIČ: Glejte, tako kot mi nismo zaupali, to zdaj še tudi publika ve, Ljubljanske banke, NKBM Maribor, bivšim menedžerjem, da bi jih sanirali. So imeli 20 let časa in zato jih slaba banka sanira. Tako je težko zaupati tem istim ljudem, ki izčrpavajo še vedno hotele. A veste, da recimo na svetovni banki sem se jaz naučil, da hotel je profitabilen, ali pa letalska družba, če ima 55% zasedenost. In v hotelu moraš ti vsakih sedem let zamenjati vse pohištvo, vse zavese, vse stole, praktično ga prenavljati. Oni so pa izčrpavali in to je slaba banka tudi povedala. Niso nazaj investirali. In to se še vedno dogaja. In dober primer, ki ga je pa tudi slaba banka omenila, kako so zelo hitro sanirali Cimos. V Ameriki so Chrysler in General Motors v enem letu iz stečaja postavili na noge in so tudi v drugem letu gor dali državno pomoč, državna posojila. Oni so rekli, Cimos je imel 400 milijonov slabih posojil. Slaba banka je dosegla, da so ti, ki jim dobavljajo rezervne dele, BMW, Audi, Porsche, Volkswagen, so sprejeli lastniške deleže, equity capital, za 200 milijonov, 200 milijonov so pa odpisali slabih kreditov in so najeli izvršnega, bivšega Nemca, bivšega izvršnega direktorja Porscheja, da bo do konca saniral in je tik pred prodajo Cimos in bo rešen. In na ta način jaz mislim, da oni tudi …
GOBEC: Na ta način vstop v hoteliststvo?
Dr. PLESKOVIČ: Hotelirstvo, vsaj to je rekel izvršni direktor slabe banke, na ta način misli tudi sanirati hotele. Namreč pri nas nimamo Hiltona, nimamo Sheratona, nimamo mednarodnih verig hotelov. Poslovni ljudje, tako kot sem bil jaz, če prideš v Ženevo, imaš vse svetovne verige. In recimo Noga Hilton je Agon Hilton, kjer je Savdijec, Arabec je lastnik sredi Ženeve, Hiltona, v Švici, pa se Švicarji nič ne pritožujejo. 
GOBEC: Dobro. Gospod Lipovšek, bili ste v tej zgodbi. Rekel je izvršni direktor DUTB-ja, v petek na vprašanje, ali lahko pri DUTB-ju se rezervira že hotelska soba, je rekel, zdaj še ne, čez nekaj let pa in to dobra hotelska soba. Torej kakšne vzvode ima slaba banka, da bi bolje upravljala ta podjetja, ki so bila prav ustanovljena za to panogo?
LIPOVŠEK: Ne vem. Ne morem vedeti, kakšen vzvode…
GOBEC: Si ne znate predstavljati?
LIPOVŠEK: Ne, ne znam si predstavljati. In ta izjava gospoda iz slabe banke se mi zdi absolutno neresna. Za 60% dvigniti vrednost sredstev, pa še nekaj je obljubljal, čakajte, to je stvar, ki je absolutno nemogoča, če pogledamo situacijo na trgu. To bi moral priti nekdo z neko čarobno palčko. Te preprosto ni. In take obljube verjetno pomenijo samo metanje peska v oči zaradi razburjenja, ki je nastalo, upravičenega razburjenja, ki je nastalo ob tem. Kajti sprašujemo se tudi, kakšna pa je ta institucija, če pravzaprav ni pod nobeno kontrolo. Niti ni pod kontrolo vlade niti ne kontrole Narodne banke niti ne Ministrstva za finance, se sprašujem, upravlja pa z denarjem Slovencev in Slovenk. Pa se sprašujem, kaj je to za ena institucija, ki je vzeta iz kakršnekoli državne kontrole in lahko brutalno potegne takšno potezo, kot jo je. 
GOBEC: Doktor Juhart, to pa kazensko odgovornost bodo iskali nekateri mali delničarji in tako naprej. Koga? Mislite, da je slaba banka šla v to potezo, konec koncev najbrž tudi odgovarjajo odškodninsko za odločitve, zagotovo so se zavedali, v kaj gredo? Mislite, da bo vzdržala ta odločitev pravno?
Dr. JUHART: Glejte, to je seveda zelo težko komentirati. Treba bi bilo zelo natančno videti, kakšna je vsebina dokumentov, na podlagi katerih je bil ta ukrep izvršen. Ampak… In gotovo delničarji, torej Save, Istrabenza, ki so na ta način izgubili svoje premoženje, kot so napovedali pravno vojno. To verjetno pomeni, da bodo izpodbijali upravičenost tega dejanja, češ da za to niso bili izpolnjeni pogoji. In jasno je, da DUTB, če nima nadzora, nedvomno pa odškodninsko odgovarja za svoja ravnanja. In jasno, če je tukaj prišlo do nezakonitega ali pa neutemeljenega zasega tega premoženja, potem je ta odgovornost, odškodninska odgovornost DUTB-ja zelo jasna. Se pa bojim, da če je to DUTB naredil neupravičeno, potem imamo seveda zelo resen problem. DUTB mora biti kredibilna finančna organizacija, kredibilna finančna institucija in če je tak poseg izvedel brez ustrezne podlage, potem je to kredibilnost seveda na ta način, če je ni izgubljena, je pa vsaj zelo omajana. 
GOBEC: Kaj pravite tudi o izjavi iz DUTB-ja, da so pravzaprav to storili zato, ker ni prav, da bi davkoplačevalci zdaj še to luknjo, še to, kar so izvrtali razni Istrabenzi in Save, da bi še to pokrivali?
Dr. PLESKOVIČ: No, ker ne zaupajo tem starim menedžerjem, da bodo to sanirali, tako kot mi ne zaupamo, že vsi Slovenci, da bodo menedžerji Ljubljanske banke pa NKB Maribor znali sanirati banke, kot jo niti nočejo, pa politika se vtika. Zato so to naredili in tukaj bi praktično nebi bilo treba čakati pet let. V bistvu je treba v naslednjih 1, 2, 3 leta prodati dele teh hotelov mednarodnim verigam, prinesti nov kapital. Ker če oni ne bi bili tako zadolženi, se ne bi na slabi banki znašli, kaj zdaj cvilijo. 
GOBEC: Tukaj, ko ste rekli o prodaji, oprostite, v kosu, v paketu, nekateri pravijo, da bo ta konglomerat…?
Dr. PLESKOVIČ: Ne glejte, Hilton ne bo…
GOBEC: … Bolje prodajal?
Dr. PLESKOVIČ: Hilton ne bo kupil 30% vseh hotelov Slovenije. Verjetno bo za nekatere hotele Hilton zainteresiran, nekatere Sheraton, nekatere druge, našli se bodo tudi slovenski investitorji. Poglejte, Postojnska jama ima 30 več mladih zaposlenih in 30% več profita v zadnjih letih tudi več gostov. In se je našel slovenski lastnik, ki je kupil spremljajoče objekte in je dobil 20-letno koncesijo. In je dogovoren, gospod Batagelj… In tudi se bo takih še nekaj našlo, da bodo te hotele kupili. Nekaj bo pa praktično tujega kapitala, ki ga niti Istrabenz niti Sava nista pustila v Slovenjo. In je zelo žalostno, ko pridejo poslovni ljudje iz Londona, iz Washingtona, iz New Yorka, iz Kitajske, da tukaj ne morejo iti v Hilton, v Sheraton, v mednarodne verige in da ta razred za poslovni turizem sploh ni. Ker vi se morate zavedati, Sheraton, ali je v Šanghaju ali v Kairu ali v Ženevi ali pa na Filipinih, ima iste standarde. Dobite 3 žličke za desert, dobite čisto vse, ker je to franšiza, kjer se upravlja menedžersko in se kontrolira. 
GOBEC: Dobro, še za konec prav to, gospod Batagelj, Postojnska jama, je rekel nato zadnjo odločitev DUTB-ja, da je seveda pomembno, kako bo za zaposlene poskrbljeno, da je več treba storiti za gosta, kar pomeni več ljudi zaposliti, ne pa odpuščati in optimizirati na ta način. In njegov citat: "V turizmu storitve niso računalniki in hoteli, ampak ljudje". 
LIPOVŠEK: Natanko tako. To je, mislim točneje skoraj ne more biti povedano in tukaj seveda obstaja potem nevarnost tudi zmanjševanja števila zaposlenih. Čeprav je danes situacija popolnoma drugačna. Danes bi pravzaprav morali se truditi za dolgoročno ohranitev stabilnosti podjetij in ohranitve čim več delovnih mest. In kadar se take poteze potegnejo, potem je treba seveda tukaj razgovor in neki konsenzi. Vidimo pa tukaj, da se to ni zgodilo. Ni razgovorov bilo, ni bilo konsenza, kaj storiti. Opozoril bi na to, govorimo o Hiltonu in Sheratonu. Hilton, Sheraton in tako naprej, ne kupujejo ničesar. Ti samo upravljajo hotele ali po franšizni pogodbi ali po pogodbi o upravljanju. Kupujejo njihovi lastniki. Tukaj je večkrat zmotno, da recimo Intercontinental hotel kupuje hotele. Ne, oni so celo pred leti prodali večino hotelov v svojem lastništvu in se usmerili samo na upravljanje po franšizi ali po pogodbi o upravljanju. Tako, da tukaj moramo kupce iskati drugje. Drugi korak so šele verige. 
GOBEC: Še bomo… Za en komentar vas bom prosila, ampak poglejmo naslednjo stvar. Istrabenz in Sava sta se v turizem usmerila po odprodaji svoji osnovnih dejavnosti. Istrabenz je svoje bencinske črpalke prodal avstrijski družbi OMV, Sava pa svojo gumarsko industrijo Goodyearu. 
MARKO ŠTOR (novinar): V kranjski Savi so se leta 2003 odločili, da bodo izboljšali turistično ponudbo na Bledu. Za 3 milijarde takratnih tolarjev so od Hita kupili blejska hotela Golf in Park. Leto kasneje so se z Gorenjske širili še v Prekmurje in v svojo last od malih delničarjev pridobili še 4 panonske terme. Med njimi tudi največje, Terme 3000. Skupna cena, 10 milijard takratnih tolarjev oziroma več kot 40 milijonov evrov. 
JANEZ BOHORIČ (predsednik uprave Save, 6.11.2003): Financirali jo bomo 80%, torej osem milijard iz naslova dokapitalizacije in dve milijardi iz naslova dodatne zadolžitve. 
ŠTOR: Apetiti takratnega vodstva so bili preveliki. 
BOHORIČ: Želimo sodeči to, kar smo si v naši strategiji zadali, postati prvi v tej branži, v katero smo se usmerili, v Sloveniji, med največjima dvema v regiji in pa med tremi v Evropi. 
ŠTOR: Sava po umiku iz gumarstva ustvari kar 92% vseh prihodkov v turistični dejavnosti. Današnji prenos delnic Save Turizma na DUTB pa skoraj zagotovo pomeni konec njene 95-letne zgodovine. Velikopotezno se je turizma, kmalu po prodaji bencinskih servisov, lotil tudi Igor Bavčar z Istrabenzom. 
IGOR BAVČAR (predsednik uprave Istrabenza, 26.8.2005): Zato je seveda potrebno storiti zelo veliko v lokalni skupnosti, predvsem pa je potrebno imeti pogum, ki ga Slovencem velikokrat primanjkuje. 
ŠTOR: Poguma Bavčarju, sicer takrat že polnega kreditov, z obnovo starega Palaca, ni manjkalo. 
BAVČAR: Mislim, da je to resnično prelom za slovenski turizem. 
ŠTOR: Kot se je izkazalo kasneje, je bila prenova Hotela Palace in sodelovanje z verigo Kempinski za Istrabenz bolj polom, kot prelom. Hotela zdaj tudi za 60% nižjo ceno ne morejo prodati. Pretežni del slovenskega turizma se je lastninilo na osnovi tajkunskih kreditov, ki nikoli niso bili in tudi nikoli ne bodo v celoti poplačani. Družbi sta danes kljub finančnemu prestrukturiranju bankam upnicam še vedno precej dolžni. Sava preko 300 milijonov evrov, Istrabenz pa nekaj manj kot 150. 
GOBEC: Torej spoštovani gostje, videli smo nekaj, v navednicah, krivcev, ki so s prevzemi in tako naprej pripeljali do tega, da je DUTB to lahko storila. Komu torej izstaviti račun, da izgleda, kot da se še v tej prekrasni državi turizma ne znamo iti. 
Dr. PLESKOVIČ: Kar se tiče Hotela Kempinski, ki je bil skoraj 100 milijonov je gradnja stala, gospod Antolovič, ki je bil generalni direktor Hotelov Morje, je rekel, niti za 34 milijonov ga ne morem prodati. Tukaj je bil čisto navaden kriminal. In generalni direktor švicarskih hotelov, ki so prevzeli kranskogorske hotele na upravljanje, je nam povedal, ko smo imeli konferenco za svetovni kongres turizma, je rekel, lastniki ne vedo, kaj hočejo, niti ne znajo upravljati, moji pomočniki, namestniki in pa direktorji v Hotelu Kompas, ali pa v drugih hotelih v Kranjski gori, se pa tako obnašajo, pa toliko znajo, kot da še nikoli niso šli čez Karavanke pogledat, kako se to v Avstriji dela. To, da pa Hilton ima franšize, pa vse te, to pa jaz vem. A nebi bilo pa dobro, v Hilton NIle je državni hotel, pa ima franšizo, Hilton ga pa upravlja, menedžment. Ampak pri nas bi bilo dobro, da nov kapital privlečemo in damo upravljati drugim. 
GOBEC: Hvala lepa. Doktor Juhant. Odgovornost za take poteze, kot slišimo, sto milijonov v gradnjo nekega hotela in potem za nekaj deset se proda. 
Dr. JUHART: Seveda, to je razlog, zakaj je prišlo do tega, da so upniki posegli po premoženju teh dveh finančnih holdingov. Saj obe zgodbi sta si na nek način zelo podobni. Obe podjetji sta prodali svojo tisto osnovno dejavnost, ki sta jo dolgo časa izvajali. Dobili sta relativno visoko ceno in potem sta verjetno takrat upravi začutili, da je turizem priložnost za investiranje. Tega so se lotili in očitno zelo slabo. 
GOBEC: Dobro. Še gospod Lipovšek. 
LIPOVŠEK: Popolnoma jasno, to so…
GOBEC: Razvoj turizma pod slabo banko. 
LIPOVŠEK: Ne dajem velike možnosti prihodnosti turizma pod slabo banko. Jaz mislim, da ta odločitev ni bila dobra, lahko je samo bolj ali manj slaba. Kar se pa tiče odgovornosti, so pa vsi gospodje, ki smo jih zdaj videli, pa še koga bi lahko našteli zraven. Ampak ne smemo pozabiti na vso politično elito, ki je držala podporo vsem tem ljudem in je absolutno sokriva, da je to nastalo. 
GOBEC: In smo spet v začaranem krogu. 
LIPOVŠEK: Tako je….
GOBEC: Spoštovani gostje, hvala lepa. 

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Batista Štader Elen
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 01. 06. 2015 
Termin: 22:01
Trajanje:24