njegovo podjetje. Kot podizvajalcu so mu večja gradbena podjetja dolgovala več milijonov evrov, največji dolžnik pa je bilo po neuradnih podatkih podjetje Gradiš skupina G, ki prek podjetja Grep gradi stadion Stožice. Maks Selinšek, brat umrlega Ivana Selinška, je za Delo povedal, da tudi »grozljivo« poslovilno pismo, ki ga je brat pustil za seboj, dokazuje, da so ga v smrt pahnile hude razmere, v katerih se je znašlo njegovo podjetje. »Pritiski na podjetnike v gradbeništvu so se v zadnjem letu zaostrili do nevzdrznosti. Gre za drastično zniževanje cen, grožnje s penali, neplačevanje že opravljenih del. Če k temu dodate še povsem nedelujoč pravni sistem, ki ne omogoča pravočasne zaščite upnika, si lahko predstavljate, v kakšnih razmerah delujemo podjetniki. Predvsem manjši, ki so jim v času krize tudi banke obrnile hrbet, tako da smo povsem prepuščeni na milost in nemilost dolžnikom,« je povedal Maks Selinšek, lastnik podjetja Klemaks, ki se prav tako ukvarja z gradnjo. Tudi tretji brat Franc Selinšek je podjetnik, tudi njegovo podjetje Klepos se ukvarja z gradbeništvom. Vsa tri podjetja imajo dolgoletno tradicijo in ugled v širšem okolju. »Hudo je, ko delavcem ne moreš izplačati plač, čeprav so trdo delali,« je povedel Maks Selinšek. V Varkosu je zaposlenih približno 80 delavcev, ki so pretekli mesec dobili le 40 odstotkov plače. Solastnika podjetja, sin in hči, včeraj nista bila dosegljiva za pojasnila, saj sta šla na žalostno pot na Cres, kjer sta morala prevzeti očetovo truplo. Poleg Gradisa skupine G so med dolžniki Varkosa tudi mariborska gradbena podjetja MTB (ta po neuradnih podatkih dolguje približno pol milijona evrov), Stavbar pa velenjski Vegrad, Pluton gradnje iz Šempetra pri Savinjski dolini in druga. Natančnejših podatkov včeraj od odvetnika Varkosa Zvonka Kolška, ki je na sodišču že sprožil postopke izterjave proti dolžnikom, nismo izvedeli. Povedal nam je, da za razkritje podatkov o dolžnikih Varkosa nima pooblastila sorodnikov umrlega Ivana Selinška. Bonitetni podatki pa kažejo, da je imel Varkos zaradi težav z upniki vso lansko leto pogosto blokirane račune pri več poslovnih bankah. V pogovoru z nekaterimi poslovnimi partnerji Ivana Selinška smo izvedeli, da je ta veljal za poštenega partnerja in dobrega izvajalca, njegove jeklene konstrukcije so bile znane po vrhunski kakovosti. Rad pa se je menda spustil tudi v bolj tvegane posle, kakršen je bil denimo sodelovanje pri gradnji stadiona Stožice, ki je za tako malo podjetje (leta 2008 je imelo osem milijonov evrov in pol realizacije in nekaj več kot pol milijona evrov dobička) bržkone prevelik zalogaj. Tudi dejstvo, da se je Varkos ukvarjal v glavnem z jeklenimi konstrukcijami, je dodatna težava, saj ima pri teh izvajalec sorazmerno velike stroške z materialom (jeklom), ki lahko pri izvedbi zavzema tudi od 70 do 80 odstotkov končne cene. Če nato ne dobi plačanega niti materiala, ki ga je moral plačati vnaprej, niti dela, kar seje dogajalo, je to seveda še zlasti velika težava. »Žalostno je, da se mora življenje končati, da bi nekdo moral umreti, da bi se kaj spremenilo. V državi nobeden nič ne naredi za zaščito podjetnikov. Tudi pravna pot je mogoča samo za tiste, ki imajo dobre zveze. Rešujejo velika podjetja, mala pa pustijo propadati,« je včeraj povedal pretreseni Maks Selinšek. Urban Červek, Miha Rubin f ; > Poslovna stavba podjetja Varkos Največji dolžnik Gradiš skupina G Gradiš skupina G (GSG) je po nam dostopnih podatkih Varkosu, katerega direktor in lastnik Ivan Selinšek je v začetku tedna storil samomor, za dobavljene jeklene konstrukcije in opravljeno delo dolžan približno dva milijona evrov. Selinšek je samomor storil zaradi plačilne nediscipline naročnikov, poleg Gradisa skupine G jih je bilo še več, zaradi katerih je njegovo podjetje zapadlo v hude likvidnostne težave, iz katerih ni videl izhoda. Po naših podatkih je bil Varkosov največji dolžnik prav GSG, ki v sklopu športnega centra Stožice in za investitorja Grep gradi nogometni stadion. Grep je namreč gradnjo nogometnega stadiona oddal Gradisu skupini G, gradnjo košarkarske dvorane Energoplanu in gradnjo trgovskega središča Primorju. Prva dva sta vsak s po 37,5-odstotnim deležem tudi večinska delničarja Grepa, po 12,5 odstotka pa imata Supernova Holding in MTK Immobilienentvvicklung. Poznavalci gradbeniškega trga pravijo, daje problematično prav to, ker večina podizvajalcev za stadion sploh nima neposredne pogodbe z Grepom kot investitorjem, ampak z izvajalci del, ki so hkrati delničarji Grepa. Opozarjajo, da je takšna prepletenost nenavadna in da delničarji Grepa nimajo nikakršnih obveznosti do podizvajalcev, če eden od delničarjev, ki je hkrati izvajalec del na projektu športnega centra Stožice, ne plačuje svojih podizvajalcev. C. P.

Medij: Delo
Avtorji: Červek Urban,Rubin Miha
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 04. 03. 2010
Stran: 9