Če bo ta sum dokazan, državi grozi odvzem glasovalnih pravic, dokler ne objavi ponudbe za prevzem ali svojega lastniškega deleža ne zmanjša pod 30 odstotkov oziroma pod delež belgijske KBC. Na vprašanje, kako bodo ukrepali, če bo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ugotovila, da država v NLB krši zakon o prevzemih, nam včeraj na uradu predsednika vlade niso odgovorili. Podobno smo brez konkretnih odgovorov ostali tudi na ministrstvu za finance, kjer so nam povedali le, da »zadevo preučujejo«. Vrazčiščevanje okoliščin vstopa Talumove hčerinske družbe v lastništvo NLB pa se je poleg Pahorja in Križaniča vključila tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radič, ki je predsednika nadzornega sveta Elesa (Talum je v večinski lasti Elesa, ki je v stoodstotni lasti države) Andreja Ribiča »zadolžila, da zadevo razišče«. »Od uprave Elesa sem že zahteval pojasnila, na podlagi katerih se bom odločil o nadaljnjih ukrepih. Dokler ne vidim poročila, ukrepov ne morem napovedovati, vnaprej pa ne izključujem niti menjave vodstva Taluma,« je za Dnevnik povedal Ribič. Na poročilo pa Ribič očitno ne bo čakal (pre)dolgo, saj so nam v Elesu povedali, da so od svojih predstavnikov v nadzornem svetu Taluma že zahtevali, naj pridobijo podatke. Zanima jih, zakaj je bil posel z delnicami NLB sklenjen, iz katerih virov je bil financiran in kakšni so bili sploh učinki posla. Spomnimo, da je Toplek še v petek zatrjeval, da je šlo le za »dnevne finančne posle in plasiranje prostih denarnih sredstev«, vendar nam ob tem ni znal razložiti, kje je Vital sploh dobil sredstva za nakup delnic NLB. Vital ima namreč vsega 180.000 evrov kapitala oziroma skoraj 30-krat manj kot je Merkurju plačal za njegov paket delnic NLB. Prav to pa nakazuje, daje pri pakupu bodisi preko posojila bodisi preko poroštva sodeloval tudi Talum. Če bi se izkazalo, da je bil v financiranje posla resnično vpleten prav Talum, bi lahko to pomenilo, da je šlo celo za namerno kršitev prevzemne zakonodaje. Vse državne družbe, vključno s Talumom, so namreč že dalj časa seznanjene z omejitvami, ki jih imajo pri trgovanju z delnicami NLB, teh omejitev pa doslej nobena državna družba ni prekoračila. Država je sicer še pred Vitalovim nakupom delnic NLB presegala prevzemni prag, a ji zaradi »zatečenega« stanja prevzema ni bilo treba objaviti. Od spremembe zakona o prevzemih leta 2008 lahko državne družbe z delnicami NLB trgujejo le med seboj ali jih prodajajo zasebnim investitorjem, ne smejo pa od zasebnikov delnic NLB kupovati, kot je to storil Vital.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 27. 07. 2010 
Stran: 21