Dnevnik, 12.05.2015
PREISKAVA Ovadba NPU v zadevi Premogovnik Velenje © Nadaljevanje s strani 1 Zgodba o neuspešni prodaji delnic Premogovnika Velenje se je začela leta 2007, na vrhuncu »tajkunizacije« Slovenije; ko je Šrotova družba Center Naložbe od NKBM odkupila 13-odstotni delež premogovnika, ki je pozneje pristal v rokah Radenske. To naj bi storila z dobičkom, ki naj bi ga Šrotov krog ustvaril pri lastninjenju Letrike, nekdanje Iskre Avtoelektrike. Namen posla je bil jasen: Šrot je nameraval delnice premogovnika po precej višji ceni preprodati edinemu resnemu kupcu -Holdingu Slovenske elektrarne, že takrat večinskemu lastniku premogovnika, ki je v svojih odvisnih družbah že pred tem po političnem nalogu pospešeno izplačeval manjšinske lastnike. HSE je vodil pokojni Jože Zagožen, tedaj vplivni član SDS, iz katere je prihajala tudi Andrijana Starina Kosem, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, pristojnem za energetiko. A kmalu zatem se je zapletlo.
Po zamenjavi oblasti je vnema HSE po odkupu manjšinskih delničarjev, med katerimi so bila najvztrajnejša podjetja iz Pušnikovega kroga (ta naj bi po informacijah NPU za Šrota »parkirala« del delnic), precej popustila. Nastopila je kriza, nasedla naložba v TEŠ 6 pa je razgalila tudi vse poslovne zablode premogovnika pod taktirko Milana Medveda. Mali delničarji so HSE napovedali vojno: deževale so odškodninske in izpodbojne tožbe, ena od skupščin pa je bila na sporedu celo v nedeljo ob štirih zjutraj. Tu naj bi v zgodbo po ugotovitvah NPU vstopili Bogdan Pušnik, Andrijana Starina Kosem, Marko Zidanšek in Alja Markovič Čas. Vsi naj bi skušali vodilne v HSE na različne načine prepričati ali celo prisiliti v odkup. Želena cena: dobrih dvajset evrov za posamezno delnico premogovnika. Nekateri interesi vpletenih še vedno ostajajo zaviti v meglo. Medtem ko je želel Pušnik na vsak način izstopiti iz »zaklenjene« naložbe, še vedno ni natančno jasno, ali je bilo dejanski lastnik »Šrotovih« delnic v resnici podjetje Primalis, ki je v solastništvu Starina-Kosmove. Njegova zastavna pravica je namreč že nekaj časa predmet sodnega spora. Tudi sicer naj bi prav Starina-Kosmova najbolj pritiskala na generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka. Ali in kako ji je pri tem pomagala njena domnevna prijateljica Alja Markovič Čas, uradno ni mogoče izvedeti. Nesporno pa je, da je takrat predsedovala svetu Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), pod okrilje katere je takrat spadal tudi HSE. Prav tako je dejstvo, da je nekdanji generalni direktor holdinga Matjaž Janežič nadzornikom večkrat predlagal odkup delnic premogovnika, a vselej naletel na rdečo luč. Ustavno sodišče je sicer decembra lani NPU in tožilstvu prepovedalo nadaljnjo uporabo gradiv, zaseženih pri hišnih preiskavah v prostorih Alje Markovič Čas in še dveh odvetnikov, Andreja Jernejčiča in Vladimirja Bilica. Za precej spretnejšega igralca se je v zgodbi izkazal Janežičev naslednik Košorok. Ta naj bi imel v preiskavi najprej status osumljenca, a ga je nato izgubil. Že med preiskavo naj bi uhajali tudi podatki o prisluhih. Šrot naj bi tako že pred hišnimi preiskavami vedel, da kriminalisti zoper njega izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe. Košorok pa naj bi Zidanšku na enem od sestankov predložil celo več strani prepisov njegovih telefonskih pogovorov. Te informacije je Košorok že takrat zanikal. Leto dni pozneje je preiskava sumov uhajanja informacij specializirano državno tožilstvo pripeljala do Darka Njavra, dolgoletnega ključnega operativca Janeza Janše. Košorok je takrat priznal, da se z Njavrom »občasno slišita«. Četudi sta Šrot in Starina-Kosmova v delnice premogovnika s pomočjo Pušnika res shranila denar iz »tajkunskih« poslov, jima to ne bo kaj prida pomagalo. Premogovnik Velenje je namreč konec marca razglasil insolventnost, družbo pa čaka dokapitalizacija, med katero bodo mali delničarji izgubili svoje lastniške deleže. x Primož Cirman Andrijana Starina Kosem O Luka Cjuha ST
Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 12. 05. 2015
Stran: 7