Kaj kažejo številke Kakšna je ta, s tem da država banko prodaja za skromnih 200 milijonov evrov, se sprašujejo predvsem izbrisani mali delničarji banke, ki so s podržavljenjem izgubili svoje premoženje, vloženo v banko konec leta 2007 (ob javni ponudbi delnic) z velikim zaupanjem v njeno uspešno poslovanje. NKBM je minuli petek objavila nerevidirane rezultate poslovanja letošnjega prvega četrtletja: banka ima 11,9 milijona evrov dobička. Ali je to veliko ali malo? Zaslužni profesor dr. Peter Glavič, aktivni član Civilne iniciative Izbrisani mali delničarji NKBM, ki želi s sodnimi postopki dokazati, da je bil izbrismalih delničarjev nezakonit, rezultate banke skrbno analizira: "Znižanje ocene dolgoročnega kreditnega tveganja za eno stopnjo je ob tako visoki kapitalski ustreznosti banke, ki presega 20 odstotkov, popolnoma nerazumljivo. Razumljivo pa je, če vemo, da s tem agencija ocenjuje poslovno nesposobnost banke. Gleda namreč, kako lahko banka živi in generira prihodke brez pomoči države." Prihodki od obresti v letih 2013 in 2014 so padli za 8 odstotkov, odhodki od obresti pa za kar 48 odstotkov, ugotavlja dr. Peter Glavič. "To pomeni, da je izboljšanje neto obrestnih prihodkov izključno posledica manj plačanih obresti za pasivo. Podatki tudi pokažejo, da je imela NKBM v letu 2013 izid plačanih in prejetih obresti od države plus 5,7 milijona evrov, v letu 2014 pa plus 40,2 milijona evrov. Razlika v teh dveh primerjanih letih je 34,5 milijona evrov v korist NKBM. Dobiček leta 2014 je znašal 35,9 milijona evrov! Torej je banka sama' v celotnem letu 2014 ustvarila zgolj 1,40 milijona evrov dobička, in sicer ob skoraj 600 milijonih evrov kapitala. To bi pomenilo približno 0,20-odstotno donosnost na vložen kapital, kar je sramota. Banka pa naj bi bila sanirana!" ocenjuje dr. Peter Glavič. Skromna podpora podjetij "Še huje pa je, ko pogledamo, kaj se je zgodilo z banko glede njene podpore gospodarstvu: v letu 2005 je imela NKBM za 1,167 milijarde evrov podeljenih neto kreditov gospodarstvu, v letu 2014 pa za 830 milijonov evrov, kar pomeni padec v absolutnem znesku po desetih letih poslovanja za 340 milijonov evrov ali skoraj 30 odstotkov. V letu 2005 so krediti gospodarstvu iz NKBM predstavljali 4,5 odstotka BDP Slovenije, v letu 2014 pa le še 2,3 odstotka BDP, kar pomeni padec aktivnosti banke v splošni gospodarski aktivnosti slovenskega gospodarstva za skoraj 50 odstotkov!" ugotavlja dr. Glavič. "Če bi banka želela na enak način servisirati gospodarstvo, kot ga je pred desetimi leti (ne v času največjega kreditnega razmaha), bi glede na sedanji obseg BDP morala imeti najmanj za 1,620 milijarde evrov neto kreditov gospodarstvu. Torej skoraj dvakrat več, kot ga ima sedaj. Za primerjavo: Unicredit Bank Slovenija, ki ima za več kot milijardo evrov nižjo bilančno vsoto kot NKBM, ima za 200 milijonov evrov več podeljenih kreditov podjetjem kot NKBM! Mislim, da dodaten komentar ni potreben," še meni Glavič. Navede primer domačega podjetnika, ki ima poslovni kredit v NKBM, pa mu z banko nikakor ne uspe doseči dogovora, da bi ga zaradi padca obrestnih mer zamenjal za ugodnejšega: "Zdaj za kredit plačuje 9-odstotne obresti. Ko je zagrozil, da bo šel v drugo banko, so takoj postali bolj ustrežljivi, vendar se zavlačevanje nadaljuje. Potem pa poslanci in ministri trobijo, da je naše gospodarstvo manj učinkovito kot evropsko. Pri takih obrestnih merah to ni čudno, saj dosegajo podjetja v tujini bistveno nižje obrestne mere." Samomorilsko Res pa je še nekaj. Država je na zahtevo Evropske komisije nacionalizirane banke zavezala k zmanjševanju bilančne vsote, odprodaji podružnic in hčerinskih firm. H krčenju obsega poslovanja torej. "To je samomorilsko dejanje, ki se preko bank (NKBM, NLB, Abanka, Celjska banka, Probanka, Factor banka) potencira v gospodarstvu, ki tako ne dobiva kreditov, kljub visokim obrestnim meram zanje. Za soglasje s tako politiko, ponarejanje listin ob izračunavanju izgube v letu 2013 itd. bi morali Bratuškova, Čufer, Mavko, Jazbec in njihovi sodelavci kazensko odgovarjati," sklene zaslužni profesor Glavič. 
Lokalno gospodarstvo se zadnja leta pritožuje, da Nova KBM, tudi po obsežni zadnji dokapitalizaciji, sedi na denarju. Unicredit Bank Slovenija ima za eno milijardo evrov nižjo bilančno vsoto kot Nova KBM, a za 200 milijonov evrov več podeljenih kreditov, naračuna Peter Glavič. (Sašo Biziak)

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 02. 06. 2015 
Stran: 7